Anketa o navijaški sceni v minuli sezoni

Na vprašanje, ki smo ga zastavili 5. junija, je odgovorilo 244 obiskovalcev strani. Vprašanje in rezultati ankete …

V sezoni 2008/09 je bila slovenska navijaška scena v primerjavi z zadnjimi sezonami:

• Občutno boljša – 65 glasov, oziroma 27% vseh glasov
• Boljša – 99 glasov, oziroma 41% vseh glasov
• Približno enako kvalitetna – 30 glasov, oziroma 12% vseh glasov
• Slabša– 22 glasov, oziroma 9% vseh glasov
• Občutno slabša – 14 glasov, oziroma 6% vseh glasov
• Ne morem se odločiti – 14 glasov, oziroma 6% vseh glasov

Skoraj polovica anketirancev meni, da je bila navijaška scena v minuli sezoni boljša v primerjavi s prejšnjimi, še dodatnih slabih 30 % anketirancev pa meni, da je bila scena občutno boljša. Nedvomno ima ogromno zaslug za to izredna navijaška pomlad. Spomnimo – izredne predstave Viol na jugu Ljudskega vrta (seveda so bila odlično oddelana tudi gostovanja), kar si še pred leti skorajda nismo mogli predstavljati, standardno dobri Celjski grofje in Gorgone, čeprav v II. ligi pa vendar dobri Dragonsi in velik povratek Gringosov. Svoje so na rokometu dodali Red Tigersi, v hokeju Ultras Jesenice. Žal potem ultras scene zmanjka. Celotna Primorska je postala velika bela lisa (s tem mislimo predvsem na Tifoze in Terror Boyse). In ko smo že mislili, da bo sezona 2009/2010 v prihodnosti veljala za (pod)povprečno, se zgodi gostovanje Viol v Švici in povratna tekma v Ljudskem vrtu, ki je že pred vrati in od katere vsi upravičeno veliko pričakujemo.

Kaj bo letos z ostalimi? Za navijaško sceno bi moral predstavljati povratek Dragonsov v I. ligo povratek zanimivosti. Tudi za Dragonse velja samo eno – od njih ne pričakujemo nič drugega, kot da velika pričakovanja tudi uresničijo. Kaj bo z drugimi? Nafta in Celje sta glede na stanje v klubih oziroma na lestvici kandidata za dno lestvice, torej je tudi veliko vprašanje, kakšne bodo predstave Grofov in Gorgon. Začetni krogi te bojazni zaenkrat uresničujejo. Gringosi bodo še najmanj eno leto prisiljeni životariti v II. ligi (s tem, da je povratek Mure 05 v I. ligo zaenkrat še zelo vprašljiv), brez atraktivnih nasprotnikov, v bistvu brez konkurentov na tribunah, ker klubi v II. ligi preprosto nimajo navijačev. Ultras Jesenice so napovedali bojkot tekem. Bojimo se, da bo ta bojkot največ slabega prinesel ravno njim. In tekme reprezentance? Ljudski vrt je spet postavil stvari na svoje mesto. Predstave združenih navijačev pod dirigentsko palico Viol so zelo dobre, nekaj pomanjkljivosti se najde, a končno smo spet lahko ponosni, da so predstave na celjski Areni preteklost.

Že kmalu bo jasno, v kateri predalček bomo lahko uvrstili sezono 2009/2010. Upajmo na najboljše.

Torcidina plat zgodbe iz Žiline

Slovaška policija je 30. julija Torcido v slovaški Žilini sprejela na izjemno grob, nečloveški način. Fotografije in video posnetki so že večkrat obkrožili svet. Slovaška policija je svoje povedala, poglejmo zdaj še zgodbo iz ust Torcide.

Poziv na usmerjeno delovanje (zapis)

Fotoreportaža brutalnega nasilja nad navijači

Zapor Žilina

Posnetki na youtube:

[fotoultras]6BMWZriH06Q[/fotoultras]

[fotoultras]ZDFaQ8kw6FI[/fotoultras]

[fotoultras]ZIGcj4cpchQ[/fotoultras]

[fotoultras]ZpAXDFVP8A4[/fotoultras]

20 let mariborskih Viol

Danes, 2. avgusta, mineva natančno 20 let od ustanovitve navijaške skupine Viole Maribor. Prvotno ime skupine je bilo Marinci. Besedilo iz fanzina Viol Ultras Maribor – navijaške cajtnge (izid junij 1996): “Zametki Viol segajo v leto 1989. Takrat se je skupina zagretih fantov, v glavnem osnovnošolcev, začela zbirati na jugu stadiona Ljudski vrt. Prva tekma, na kateri so navijali, je bila 2. avgusta 1989 v pokalu Maršala Tita in sicer proti Spartaku iz Subotice, ki je takrat igral v 1. Jugo ligi. Takrat je bilo okrog petnajst do dvajset navijačev, starih med trinajst in štirinajst let. Skupina se je imenovala Marinci in je bila hit med takratnimi mariborskimi osnovnošolci. Fantje so navijali za NK Maribor na tekmah v medrepubliški ligi zahod. Največje število Marincev je bilo okrog štirideset. Vendar je treba vedeti, da je v takratnih letih precej ljubiteljev nogometa v Mariboru navijalo za različne klube v 1. Jugo ligi in so zato hodili na tekme velike četverke, Olimpije in drugih klubov v 1. ligi. NK Maribor zaradi igranja v nižji ligi preprosto ni bil toliko zanimiv. Z osamosvojitvijo Slovenije je NK Maribor pritegnil precej teh navijačev, saj je postal po obiskanosti in interesu za nogomet prvi klub v Sloveniji, tudi pred Olimpijo. Na zadnji tekmi NK Maribora v medrepubliški ligi, se je ime Marinci spremenilo v Viole Maribor. Ime Viole je namreč bolj povezano s klubskimi barvami in mestom samim. Navijačem so se pridružili tudi starejši člani.”

Kotiček za navijače – dvanajsta številka

Datum izida: 25. februar 1992

Dodana fotogalerija Gorgon s tekme Nafta-Celje

V fotogalerijo Gorgon s tekme v Lendavi, kjer sta se pred približno 850 gledalci srečala Nafta in Celje, smo dodali nekaj fotografij Gorgon in lendavskih tribun. Povezava …

Gorgone prvič na Fazaneriji

Prva sezona 1991/92 je bila sezona navijaškega booma po celotni Sloveniji. Navijaško skupino je dobil skorajda vsak klub izmed enaindvajsetih, ki so nastopali v I. ligi. Ena teh so bile tudi Gorgone, ki so konec aprila 1992 spremljali svoj klub Nafto na gostovanje v bližnjo Mursko Soboto. Na tekmi so navijali tudi Gringosi, takrat standardno na vzhodni strani.

Mura in Nafta se v vseh naslednjih sezonah v prvenstvenih obračunih skorajda nista več srečali, saj je Nafta po sezoni 1992/93 izpadla iz prvoligaške konkurence. Tako za medsebojne obračune nista imeli priložnosti niti navijaški skupini obeh klubov.

Povezava do fotogalerije Gringosov in Gorgon s te tekme.

Invazija Viol v Zürich

NK Maribor se bo v 3. krogu kvalifikacij za Ligo prvakov pomeril s švicarskim Zürichom. Tekma bo v sredo, 29. julija ob 20.15, na stadionu Letzigrund v Zürichu. Število prijavljenih za pot proti Švici naglo narašča. Neuradno je govora o že neverjetnih 600 prijavljenih navijačih Maribora.

Odhod v Švico bo v torek, 28. julija, ob 23. uri. Zbor je od 22. ure naprej na severni strani stadiona Ljudski vrt.

Več informacij na spletni strani Viol.

Naročite se na prejemanje novic na fotoultras.si

Za vse tiste, ki niste naročeni, ali pa ne veste, kaj je feed, naj pojasnimo, da imate na prvi strani (domači strani oz. homepagu) v desnem kotu pod search oknom polje, kjer piše:

Če želite prejemati najnovejše novice in ostale novosti, vnesite svoj email naslov v okno:

Z vnosom vašega email naslova in klikom na “V redu” se odpre novo okno, kjer vnesete varnostno kodo. Nato dobite na vaš email naslov povezavo, ki jo morate klikniti, da potrdite naročilo na novice. S klikom na to povezavo potrdite naročilo in ste končali. Pokaže se obvestilo:

Email Subscription Confirmed!
A message will be delivered to vašemail@karkoli.com if the publisher has produced new content on that day. No new content, no email for you.

Vedno, ko je objavljena novica (ali več novic), jo (jih) prejmete tudi na vaš email naslov, ki ste ga vnesli ob naročilu. Email se pošlje 1x dnevno, okrog 19-21h zvečer. Če je bila kakšna novica objavljena na prvi strani (vseeno ali domača, tuja ali splošna novica), prejmete to novico na vaš mail. Če ni bilo objavljeno nič, potem tudi emaila ne dobite.

Kdo so bili Red Devilsi?

Nogometaši Primorja iz Ajdovščine bodo pričeli jesenski del sezone 2009/10 v drugi ligi. V vseh letih igranja v prvi ligi so bili stabilen prvoligaš, ki je imel za sabo močnega sponzorja. Ni bilo malo ljubiteljev nogometa po Sloveniji, ki so želeli, da iz prve lige izpadejo prav oni – nogometaši iz Ajdovščine. Vzrok tega je bila slaba obiskanost tekem Primorja. Ajdovščina, kraj z nekaj več kot 6.000 prebivalci, že leta nima svoje navijaške skupine. Vendar vedno ni bilo tako. Rdeči vragi – Red Devils, navijaška skupina iz Ajdovščine, je bila zvest spremljevalec svojega Primorja po slovenskih stadionih. Iz arhiva smo izbrskali članek iz četrte številke revije Ultra, ki je izšla junija 1996.

Odkod ime Red Devils in kdaj ste bili ustanovljeni?

Ime Red Devils je nastalo spontano. Ko smo se dogovarjali za navijaško skupino, je pač vsak dal svoj predlog. Mislim, da smo se z imenom Red Devils vsi strinjali. Najprej so nas oklicali za Rdeče tulipane. V vseh časnikih je pisalo o nas pod takim imenom. To ime je vsiljeno, zato smo bili vsi ogorčeni.

Ustanovitelja naše skupine sta Duško in Dean. Ona dva sta že prej hodila na tekme in na tekmi proti Kopru se je porodila misel o navijaški skupini. Zbirala sta ljudi, zainteresirane za navijanje. Ustanovljeni smo bili leta 1995.

V vaši skupini je prišlo do velikih sprememb v vodenju skupine. Za kaj je šlo?

V naši skupini je res prišlo do sprememb, saj je bilo treba marsikaj spremeniti. Tudi uprava kluba je tako zahtevala. Peter in jaz sva morala pred začetkom drugega dela prvenstva podpisati pogodbo s klubom. S to pogodbo smo postali del kluba. Pogodba se nanaša na nekatere stvari, kot so huliganstvo, prevozi, pirotehnika. Torej vse, kar sodi k fer navijanju. Klub nam je postavil pogoje, kakor tudi mi njim. Zaenkrat se pogoji spoštujejo, zato menim, da je naše sodelovanje odlično. Kot lahko že veste, imamo novi vodji. Do zamenjave je prišlo predvsem zaradi prevelikih obveznosti prejšnjega vodje.

Na čem temelji vaše navijanje? Ali prirejate kakšne koreografije?

Ko sem prebral tretjo številko revije Ultra, sem zasledil intervju z Džuljotom. Strinjam se z njegovo izjavo o navijanju pri manjših skupinah, saj je razumljivo, da te skupine ne dajo in ne morejo dati dovolj glasu v navijanju, ker jih je premalo. Pri naši skupini damo precej na glasnost. Kot so nekateri že sami opazili, smo bili precej glasni v Murski Soboti, Gorici, Velenju, Prevaljah, Ljubljani … Naš glas seže v deveto vas. Uporabljamo tudi pirotehniko, papiriade, trake, šale ipd.

S katerimi skupinami ste v prijateljskih oziroma sovražnih odnosih?

Najprej smo imeli enega sovražnika, to so bile Goriške vrtnice. Izgleda, da smo dobili še drugega – Viole. Pred tekmo v Mariboru so nam avtobus zasuli s kamenjem. Tudi med tekmo niso navijali za svoj klub, kar je sramotno. Kričali so predvsem proti naši navijaški skupini. Vsak ima svoj odnos do navijanja, tako tudi Viole in Vrtnice. Vrtnice so že okusile Devilsov dotik, če pa to zanima tudi Viole, naj kar poskusijo. Kar se tiče s-hit Goriških vrtnic, pa takole. Sami so si iskali, to kar jih sedaj tepe. Nihče jih ni prosil, da nas gnjavijo in nam težijo. S pestmi se srečujemo prav povsod, na avtobusih, vlaku, žurih ipd. Mi imamo izkušnje, zato se nobenega ne bojimo! Prijateljev imamo precej. Najboljše sodelujemo z Dragonsi. Mislim, da so fer fantje in predvsem dobri borci. Zato jih tudi prav lepo pozdravljam.

S koliko transparenti razpolagate? Ali načrtujete nove?

Naša zbirka šteje 12 transparentov. Načrtujemo tudi nove.

Kako gledate na Rdeča vražja dekleta?

Na Rdeča vražja dekleta gledamo čisto normalno. So dobre navijačice in predvsem prijateljice.

Kako bi ocenili smer vašega navijanja?

Menimo, da navijamo v ultra stilu, včasih v navijanju najdemo tudi značilnosti drugih stilov.

Menjave trenerjev so v Sloveniji prepogoste. Pred kratkim se je to zgodilo tudi vašemu klubu …

Z zamenjavo trenerja Mladenovića se ne strinjamo. G. Mladenović je dober trener in dober človek. Vsi ga imamo radi, razumeli smo se odlično. Neuspehi Primorja po mojem temeljijo na nesposobnostih nekaterih v upravi kluba.

Še enkrat bi pozdravil pripadnike Green Dragonsov ter g. Mladenovića in g. Lulika, predsednika uprave kluba. Pozdravljamo tudi vaše uredništvo in želim še obilo “Ultra” revij.

V isti številki revije Ultra so bila predstavljena tudi Rdeča vražja dekleta.

Rdeča vražja dekleta smo manjša, vendar močna skupina deklet, ki nas je dvanajst. Nekatere smo prisotne skoraj od nastanka Red devilsov, sedaj pa se število še povečuje. Zbrale smo se vse z enim vzrokom, da vzpodbujamo naše fante iz NK Primorje. Morda je čudno, vendar smo se med seboj domenile, da ne bo nobene šefice. Z moškim delom skupine smo zelo dobro povezane, saj delamo in žuriramo skupaj. Z drugimi navijaškimi skupinamo smo v dobrih odnosih, razen z Goriškimi vrtnicami in Violami. Dekleta imamo samo en transparent, se pa priravljamo, da naredimo še kakšnega. Za naš obstoj bi se v imenu Rdečih vražjih deklet in moškega dela navijaške skupine Red devils rada zahvalila našemu nogometnemu klubu, ki nam res veliko nudi!

Navijaški vodič po slovenskih stadionih

V kratkem bomo na fotoultras.si pričeli s predstavljanjem in ocenjevanjem slovenskih stadionov, vendar izključno iz oči navijača. V tem okviru smo si izposodili članek Navijaški vodič po slovenskih stadionih, ki je bil objavljen v prvem biltenu Green Dragonsov z imenom Prva petletka in je izšel oktobra 1993. Stadioni in igrišča v teh letih so bili neprimerno drugačni, slabši, brez skoraj kakršnega koli ugodja za gledalce (streha in plastični sedeži na stadionu so bili prava redkost), skratka ali razvaline ali skorajda vaška igrišča. Na tako drastično mnenje o slovenskih igriščih in stadionih je vplivalo  predvsem dejstvo, da so bili Dragonsi do takrat vajeni velikih stadionov nekdanje Jugoslavije – Koševa, Marakane, Kantride, kar so bili čez noč prisiljeni zamenjati za Zagorje, Dekane, Rogaško Slatino, Naklo, Ajdovščino in tako naprej.

Fotografije takratnih stadionov smo dodali iz lastnega arhiva. Fotografije so iz obdobja od leta 1989 do 1995. V oklepaju je pri nekaterih stadionih zapisana takratna kapaciteta stadiona; vir teh podatkov je revija e šport, posebna izdaja, april 1993.

Navijaški vodič po slovenskih stadionih

V bistvu je naslov za naše razmere rahlo neustrezen, saj bi bil ustreznejši opis “navijaški vodič po stadionih, travnikih in okoliških gričkih”. No ja, če bi bil zelo natančen, bi lahko uporabil tudi besede gradbišče, kurnik, jasa ob potoku in sorodne, vendar sem knjigo “Pri nas na vasi je lepo” izgubil v ranem otroštvu, prebitem v betonskem močvirju, kjer se mi z rodovitno grudo ni dalo ni dalo kaj preveč ukvarjati. Sicer pa si poglej, čemu pri nas pravijo stadion …

AJDOVŠČINA (Primorje): Tribuna je nekakšna čudna bajtica za vaško elito, kot gost imaš torej čast ogledati si tekmo pod, ob ali na ograji, ki ločuje igrišče od zunanjega sveta, ki je tam okoli zelo raznolik: na eni strani frčijo jadralci, zmajarji, padalaci in podobna bitja, na drugi je pa en povprečno velik britof. Če pade tekma na isti čas kot pogreb, moraš biti po moje bolj tiho, ker si ne predstavljam, da bi koga spravljali na drugi svet ob pesmih tipa “ale ale” ali ob skandiranju “Simke”. (Če ni šel ravno kakšen Simke v večna lovišča, rakom žvižgat, pod rušo in kar je še poetičnih izrazov za to, da nekdo “stegne papke”).

BELTINCI (Potrošnik): He, he. Igrišče je del rekreacijskega “kompleksa”, ki je zelo soroden ljubljanskemu Mostecu (igrišče, gostilna z lesenimi klopcami in odlično hrano – enolončnice!). Gostujoča “tribuna” je ravnina za golom, kjer raste tudi nekaj dreves – ste že gledali tekmo s kakšne bukove veje?

CELJE (Publikum): Dve tribuni, ena tribunica, parkirišče, hišica – preveč celovita in ljubka podoba to ni. Pri vstopu moraš paziti, da z glavo ne butneš ob rob – vhodi so delani za podpovprečno visoke obiskovalce.

DEKANI (Istragas Jadran): Tribuna, kakršne zidajo v Ljubljani balinarji (po obsegu) + hribček na drugi strani.

GORICA (HIT): Četrtinska tribuna, ki sega precej visoko proti (ponavadi jasnemu) nebu. Prizidek je v gradnji, gost spremlja tekmo z druge strani z (ne boste verjeli) zelenega grička – zaradi naklona terena je brez veze, da pobirate atletske ovire in druge pripomočke, ki ležijo naokoli.

IZOLA: Dve tribuni z velikim T, na žalost pa je okolica neurejena, tribuna za golom pa bo verjetno ostala le lepa želja. By the way – novejša tribuna je črna gradnja, upam, da je ne bodo podrli. (6.000)

KOPER: Tribuna je sestra dvojčica izolske, zraven je prijeten bife, ognjevitejši domorodci pa se zbirajo na montažni tribuni na drugi strani.

LJUBLJANA (AM Cosmos): Najlepša slovenska tribuna + majhna betonska tribuna = nadpovprečno. (10.000)

LJUBLJANA (Slovan Mavrica): Park (športni) z na pol montažno tribuno in s peskom posuto “balinarsko” tribuno za sprehajanje psov. Dolgcajt. (3.000)

LJUBLJANA (Svoboda/Optimizem): Malo bolj neurejen park od Slovana. Tekmo lahko gledaš tudi pri znancih v bližnjih blokih. (3.000)

MARIBOR: Stadion! Tribuna okrog celega igrišča, velika centralna tribuna, vendar vse skupaj najeda zob časa: ograja (rjasta in ekstremno nabrušena) se lomi, cement na tribunah poka, kar pa niti ni slabo – okruški so idealni za obmetavanje.

MURSKA SOBOTA (Mura): Uprava je zelo podjetna, vendar se odloča le za korekturne popravke. Srednje majhna pokrita tribuna, hišica, nasip, ravnina, nekaj drevja. Posebnost je na pol usahel potoček za golom – na pol pozidana panonska ravnina torej.

NAKLO (Kranj): V Naklem je bil teren celo za naše rezmere neustrezen (atrakcija je bil lastnik hiše za golom, ki ni vračal žog). V Kranju, kjer se že eno leto žogajo Gorenjci, je lepa pokrita tribuna, ki pa si jo lahko ogledaš le z grička (že spet!) na drugi strani. V slabem vremenu obvezno poteptajte svoj ponos in obujte kakšne grde gumijaste (lahko ribiške) škornje. (6.000)

NOVO MESTO (Krka Novoterm): Igrišče je tik ob Krki, tribune so večinoma travnate (nadaljujejo se po hribu v gozd), erozija je zelo opazna. Za goste je rezerviran (travnat) ograjen boks, kjer raste tudi nekaj brez, kjer se lahko poščiješ. Zelo izvirna rešitev, čeprav bi bil mogoče kakšen velik hrast ustreznejši.

VELENJE (Rudar): Od industrijskega mesta bi pričakoval kaj ljubko železobetonskega (jeseniška Podmežakla), zato te ozelenjena okolica stadiona “Ob jezeru” (ne)prijetno preseneti (odvisno od vremena). Ne da pa se izogniti krajšemu sprehodu (od postaje javnega avtobusnega prometa je igrišče malce odmaknjeno. Pol ure, recimo …).

Iz napisanega ste verjetno že razbrali, da je vse skupaj, bolj vljudno rečeno, revščina, ob kateri mirno lahko pozabimo, koliko časa že obljubljajo stole za Bežigradom. Ostane nam torej le upanje na boljše čase, do takrat bo treba kdaj pa kdaj očistiti “martense” in oprati “bomberje”, da ne bo videti, kot da smo čreda Robinov Hoodov, ki se blatna klati po Golovcu, Rožniku in drugih okoliških vzpetinah. Je pa res, da je shit, če greš na tekmo, prideš pa tak, kot da bi nabiral gobe na obronkih Šmarne gore.

Avtor: “Vodič Jak”

Največja ironija zgornjega članka je, da so do leta 2009 preživeli prav vsi vaški stadioni, igrišča, hribčki in doline, dobesedno vse, od koder so bili prisiljeni takratni navijači spremljati nogomet, le naš takrat največji stadion, dom Green Dragonsov, stadion za Bežigradom na žalost ne.

« Prejšnja stran — Naslednja stran »