Kdo so bili Red Devilsi?

Nogometaši Primorja iz Ajdovščine bodo pričeli jesenski del sezone 2009/10 v drugi ligi. V vseh letih igranja v prvi ligi so bili stabilen prvoligaš, ki je imel za sabo močnega sponzorja. Ni bilo malo ljubiteljev nogometa po Sloveniji, ki so želeli, da iz prve lige izpadejo prav oni – nogometaši iz Ajdovščine. Vzrok tega je bila slaba obiskanost tekem Primorja. Ajdovščina, kraj z nekaj več kot 6.000 prebivalci, že leta nima svoje navijaške skupine. Vendar vedno ni bilo tako. Rdeči vragi – Red Devils, navijaška skupina iz Ajdovščine, je bila zvest spremljevalec svojega Primorja po slovenskih stadionih. Iz arhiva smo izbrskali članek iz četrte številke revije Ultra, ki je izšla junija 1996.

Odkod ime Red Devils in kdaj ste bili ustanovljeni?

Ime Red Devils je nastalo spontano. Ko smo se dogovarjali za navijaško skupino, je pač vsak dal svoj predlog. Mislim, da smo se z imenom Red Devils vsi strinjali. Najprej so nas oklicali za Rdeče tulipane. V vseh časnikih je pisalo o nas pod takim imenom. To ime je vsiljeno, zato smo bili vsi ogorčeni.

Ustanovitelja naše skupine sta Duško in Dean. Ona dva sta že prej hodila na tekme in na tekmi proti Kopru se je porodila misel o navijaški skupini. Zbirala sta ljudi, zainteresirane za navijanje. Ustanovljeni smo bili leta 1995.

V vaši skupini je prišlo do velikih sprememb v vodenju skupine. Za kaj je šlo?

V naši skupini je res prišlo do sprememb, saj je bilo treba marsikaj spremeniti. Tudi uprava kluba je tako zahtevala. Peter in jaz sva morala pred začetkom drugega dela prvenstva podpisati pogodbo s klubom. S to pogodbo smo postali del kluba. Pogodba se nanaša na nekatere stvari, kot so huliganstvo, prevozi, pirotehnika. Torej vse, kar sodi k fer navijanju. Klub nam je postavil pogoje, kakor tudi mi njim. Zaenkrat se pogoji spoštujejo, zato menim, da je naše sodelovanje odlično. Kot lahko že veste, imamo novi vodji. Do zamenjave je prišlo predvsem zaradi prevelikih obveznosti prejšnjega vodje.

Na čem temelji vaše navijanje? Ali prirejate kakšne koreografije?

Ko sem prebral tretjo številko revije Ultra, sem zasledil intervju z Džuljotom. Strinjam se z njegovo izjavo o navijanju pri manjših skupinah, saj je razumljivo, da te skupine ne dajo in ne morejo dati dovolj glasu v navijanju, ker jih je premalo. Pri naši skupini damo precej na glasnost. Kot so nekateri že sami opazili, smo bili precej glasni v Murski Soboti, Gorici, Velenju, Prevaljah, Ljubljani … Naš glas seže v deveto vas. Uporabljamo tudi pirotehniko, papiriade, trake, šale ipd.

S katerimi skupinami ste v prijateljskih oziroma sovražnih odnosih?

Najprej smo imeli enega sovražnika, to so bile Goriške vrtnice. Izgleda, da smo dobili še drugega – Viole. Pred tekmo v Mariboru so nam avtobus zasuli s kamenjem. Tudi med tekmo niso navijali za svoj klub, kar je sramotno. Kričali so predvsem proti naši navijaški skupini. Vsak ima svoj odnos do navijanja, tako tudi Viole in Vrtnice. Vrtnice so že okusile Devilsov dotik, če pa to zanima tudi Viole, naj kar poskusijo. Kar se tiče s-hit Goriških vrtnic, pa takole. Sami so si iskali, to kar jih sedaj tepe. Nihče jih ni prosil, da nas gnjavijo in nam težijo. S pestmi se srečujemo prav povsod, na avtobusih, vlaku, žurih ipd. Mi imamo izkušnje, zato se nobenega ne bojimo! Prijateljev imamo precej. Najboljše sodelujemo z Dragonsi. Mislim, da so fer fantje in predvsem dobri borci. Zato jih tudi prav lepo pozdravljam.

S koliko transparenti razpolagate? Ali načrtujete nove?

Naša zbirka šteje 12 transparentov. Načrtujemo tudi nove.

Kako gledate na Rdeča vražja dekleta?

Na Rdeča vražja dekleta gledamo čisto normalno. So dobre navijačice in predvsem prijateljice.

Kako bi ocenili smer vašega navijanja?

Menimo, da navijamo v ultra stilu, včasih v navijanju najdemo tudi značilnosti drugih stilov.

Menjave trenerjev so v Sloveniji prepogoste. Pred kratkim se je to zgodilo tudi vašemu klubu …

Z zamenjavo trenerja Mladenovića se ne strinjamo. G. Mladenović je dober trener in dober človek. Vsi ga imamo radi, razumeli smo se odlično. Neuspehi Primorja po mojem temeljijo na nesposobnostih nekaterih v upravi kluba.

Še enkrat bi pozdravil pripadnike Green Dragonsov ter g. Mladenovića in g. Lulika, predsednika uprave kluba. Pozdravljamo tudi vaše uredništvo in želim še obilo “Ultra” revij.

V isti številki revije Ultra so bila predstavljena tudi Rdeča vražja dekleta.

Rdeča vražja dekleta smo manjša, vendar močna skupina deklet, ki nas je dvanajst. Nekatere smo prisotne skoraj od nastanka Red devilsov, sedaj pa se število še povečuje. Zbrale smo se vse z enim vzrokom, da vzpodbujamo naše fante iz NK Primorje. Morda je čudno, vendar smo se med seboj domenile, da ne bo nobene šefice. Z moškim delom skupine smo zelo dobro povezane, saj delamo in žuriramo skupaj. Z drugimi navijaškimi skupinamo smo v dobrih odnosih, razen z Goriškimi vrtnicami in Violami. Dekleta imamo samo en transparent, se pa priravljamo, da naredimo še kakšnega. Za naš obstoj bi se v imenu Rdečih vražjih deklet in moškega dela navijaške skupine Red devils rada zahvalila našemu nogometnemu klubu, ki nam res veliko nudi!