Ekipa24.si: Završki žarometi na prodaj

February 22, 2017 by  
V kategoriji Novice, Stadionske novice

Foto: Grega Wernig/M24.si

Še ne tako dolgo tega je bil Zavrč pogosto v središču pozornosti nogometnega dogajanja na sončni strani Alp, toda medtem so se razmere močno spremenile. Potem ko so si na igrišču zagotovili obstanek med elito, so Haložani ostali brez tekmovalne licence, a tudi to ni zlomilo Mirana Vuka, ki je bil odločen, da se bo njegova ekipa vrnila na prvoligaško prizorišče. S hkratnim bojem v iskanju zadoščenja oziroma utemeljevanjem, da licenčna komisija NZS ni ravnala prav, ko Zavrču ni dovolila igrati v PLTS. Kot je znano, se je prvi mož občine in kluba obrnil tudi na Mednarodno športno razsodišče (CAS), postopek v Lozani je že stekel, toda 8. julija se je vse postavilo na glavo. Miran Vuk je doživel zastoj srca, po katerem se je boril za življenje. Slaba dva meseca je bil v komi in danes še vedno okreva, seveda pa je bilo kot na dlani, da bo njegovo zdravstveno stanje v zelo veliki meri oziroma usodno vplivalo na prihodnost nogometa v Zavrču.

Častni predsednik ter brat alfe in omege kluba Roman Vuk si je prizadeval zgodbo z zelo omejenimi finančnimi sredstvi vendarle nekako nadaljevati, a je kmalu obupal. Po 12 krogih v 2. SNL v tej sezoni so v Zavrču potrdili namigovanja, da je članska ekipa izstopila iz lige; z obljubo, da jo bodo za naslednjo sezono znova poskušali sestaviti, mlajše selekcije pa naj bi vmes nemoteno delovale naprej. In to se tudi zares dogaja. Mladinska ekipa denimo tekmuje v 2. SML – vzhod in je po jesenskem delu prvenstva na šestem mestu na lestvici. Rezultati kadetov so bili precej slabši, starejši in mlajši dečki so dejavni v ligi MNZ Ptuj.

Kakopak je hvale vredno, da mlajše selekcije še “živijo” in tekmujejo, vendar je obenem bolj ali manj jasno, da bo iz leta v leto bolj zahtevno. Ker je zelo težko zagotoviti prepotrebna finančna sredstva, poleg tega bodo nadobudni nogometaši bržčas v vse večji meri izbirali okolja, v katerih bodo našli motivacijo tudi ali predvsem v tem, da bi napredovali v člansko zasedbo, ki je v Zavrču zdaj torej ni in menda naj bi tako kljub drugačnim napovedim ostalo do nadaljnjega.

Foto: Grega Wernig/M24.si

Še največjo oviro pa predstavljajo dolgovi, ki jih je treba poravnati. Miran Vuk je imel preračunano, kako bi poslovanje dvignil na zeleno vejo, a so mu zdravstvene težave onemogočile, da bi izpeljal odmevne prestope in tako dobil zajetne odškodnine, s pomočjo katerih bi še naprej krmaril završko nogometno barko. Tudi nekateri drugi dogovori so razumljivo padli v vodo in postali neuresničljivi. Vzdrževanje sicer čudovitega stadiona v osrčju Haloz in pomožnih igrišč, ki ponujajo odlične pogoje za vadbo, prav tako nikakor ni poceni, zato pač ni presenečenje, da v Zavrču iščejo vse mogoče rešitve, da bi prišli do denarja.

In ena od teh je – prodaja žarometov. Da, prav ste prebrali. V Zavrču so prišli na idejo, da bi si finančno injekcijo, ki bi jim olajšala življenje, zagotovili na tak način, vendar za zdaj brez uspeha. Po naših informacijah je bilo nekaj klubov, ki jih je nakup “svetlobe” zanimal, a so si naposled premislili. Ne (samo) zaradi cene. Zavrčane naj bi sicer projekt večernih tekem stal nekaj več kot 300 tisoč evrov, zdaj pa so to pridobitev menda pripravljeni odstopiti za 160 tisoč evrov. Ampak to je »gola« cena, h kateri je treba prišteti še demontažo, ki je vse prej kot lahek zalogaj in tudi vse prej kot poceni. Zato vse kaže, da se bodo žarometi vendarle in kljub vsemu še kar nekaj časa bohotili v Zavrču. Ugasnjeni …

Vir: ekipa24.si

Stadion Bonifika

June 10, 2011 by  
V kategoriji Novice, Ocenjevanje stadionov, Stadioni

Koprska Bonifika je po zlatih 80. letih doživela občasna precej sušna obdobja v naslednjih 20. letih, tudi izpad iz prve lige. Prestižni imidž, ki si ga je pridobila v časih medrepubliške lige z dobrimi igrami in izjemno obiskanostjo stadiona, je več ali manj uspešno zapravila med životarjenjem v obdobju samostojne slovenske lige. Tudi infrastruktura – zelo solidna v primerjavi z drugimi stadioni takratnih slovenskih prvoligašev v začetku 90. let – je medtem zastarala in postala neprimerna, neprivlačna in nefunkcionalna. Lansko jesen pa je Bonifika spet doživela preporod. Prenovljen, zelo lep stadion in dobre predstave svojih nogometašev.

Glavni vhod

Pogled na stadion iz improviziranega stolpa, ki je namenjen snemalcem ob televizijskih prenosih

ZGODOVINA

Prvotni objekt v Kopru je bil zgrajen malce po drugi svetovni vojni. Stari Bonifiki je bila kmalu pridodana tudi atletska steza, ki je renoviranje doživela leta 1985. V zlatih časih koprskega nogometa se je znalo stisniti na veliki nepokriti tribuni in okoli stadiona tudi do 8.500 gledalcev. Največjo čast so doživeli, ko so lahko gostili v začetku novega tisočletja prijateljsko člansko srečanje med Slovenijo in atraktivnim Urugvajem (0:2). Koprski objekt, ki se je ponašal s slovesom ene najslabših travnatih površin v zgodovini prvoligaškega tekmovanja, je vendarle obrnil nov list v zgodovini. Tako je oktobra ugledal luč nov objekt (nogometaši Kopra so pred tem slabo leto domače tekme igrali v Novi Gorici) z dvema modernima tribunama v obliki črke L. (Vir: Sportal)

OPIS STADIONA

Stadion Bonifika je del Športno rekreativnega centra Bonifika. Stadion sestavljajo prenovljena vzhodna (nekoč poimenovana glavna – in takrat tudi edina prava tribuna) ter nova južna (VIP) tribuna, na severni in zahodni strani pa še štiri montažne tribune; na vsaki strani po dve. Glavni vhod na stadion je na jugovzhodni strani, še en pa na severozahodni strani (bolj znan kot vhod za domače navijače). Službena vhoda sta dva, prvi za južno (VIP) tribuno ter drugi na jugozahodni strani. Pomembna pridobitev za koprski stadion so reflektorji, stadion pa ima tudi poseben vhod za invalide. Velik ekran je lociran za eno izmed montažnih tribun na severni strani stadiona.

Pogled na stadion iz zahodne strani

Glavna (vzhodna) tribuna

Prenovljena glavna tribuna je dobila povsem nov izgled in streho, na njej je sedem sektorjev sedežev. V zadnji vrsti osrednjega sektorja so locirani novinarji. Resda pa smo glede na prenovo stadiona pričakovali od tega sektorja občutno več.

Glavna (vzhodna) tribuna

Pod glavno tribuno ni slačilnic, temveč predvsem trgovski in gostinski lokali. Po prenovi se kapaciteta glavne tribune ni bistveno spremenila – malenkostno se je povečala.

Južna (VIP) tribuna

Tribuno za pomembne gledalce so v Kopru žal zgradili za golom in tako verjetno za dlje časa preprečili možnost, da bi koprski stadion nekoč zgledal, kot bi naj pravi nogometni stadion zares izgledal in bil hkrati varen za različne kategorije obiskovalcev tekem. Ker pa je današnje stanje popolnoma neprimerljivo z izgledom prejšnjega stadiona, ne bomo iskali dlake v jajcu.

Nova južna - VIP tribuna ima po vzoru sodobnih stadionov v ozadju zastekljen prostor za VIP goste

V zadnjih vrstah nove južne tribune je poskrbljeno tudi za najbolj izbirčne obiskovalce nogometnih tekem. Izbirčneži so deležni udobja najsodobnejših kino dvoran – je pa tudi res, da ti sedeži, kakor tudi pretežni del večine ostalih tribun, bolj kot ne, na tekmah samevajo.

Del južne tribune ponuja udobje iz kino dvoran

Severna tribuna

Na severni strani stadiona sta dve identični montažni tribuni, od katerih šteje vsaka po 264 sedežev, skupaj torej 528. Za prvo tribuno najdemo velik ekran, druga pa je namenjena gostujočih navijačem.

Novi severni tribuni

V severozahodnem kotu stadiona je vhod za domače navijače, sicer pa je na severni strani več kot dovolj prostora, da bi lahko enkrat v prihodnosti zgradili pravo tribuno za navijače, čeprav trenutno glede na obiskanost tekem za to ni potrebe.

Ozadje severnega dela stadiona

Zahodna tribuna

Vsaka izmed obeh montažnih tribun na zahodni strani Bonifike šteje 336 sedežev, skupaj torej štejeta zahodni tribuni 672 sedežev.

KAPACITETA IN OBISKANOST

Kapaciteta tribun:

Vzhodna (glavna) tribuna: 1.851 sedežev
Južna (VIP) tribuna: 996 sedežev
Zahodni tribuni: 672 sedežev
Severni tribuni: 528 sedežev
Skupaj 4.047 sedežev

Pred 20. leti smo lahko v športnih časnikih in revijah prebirali članke z naslovi “Pravo južnoameriško vzdušje na Bonifiki”, “Bonifika kakor pekel” … in res se je takrat na tekmah Kopra zbiralo ogromno število navijačev. Ekipa (22. 10. 1991, str. 26) navaja kot rekordni obisk Bonifike tekmo proti ljubljanski Olimpiji spomladi leta 1987, ko je vstopnico kupilo skoraj 7.200 gledalcev, kar pomeni, da je bil dejanski obisk še višji. Takrat na glavni tribuni še ni bilo sedežev, pa tudi sicer so v tistih časih gledalce na stadion natisnili kot sardine v konzervo. (Vir: članek ocenjevanja Bonifike)

Koprski nogometni klub je od prenovitve Bonifike na domačem igrišču odigral enajst prvenstvenih tekem, od tega tri tekme jeseni – slednje so bile nadpovprečno obiskane. Po podatkih delegatov si je omenjenih enajst tekem skupaj ogledalo 14.600 gledalcev, kar znaša 1.327 gledalcev na tekmo. Kot najbolj obiskano tekmo so ocenili prvo tekmo na prenovljeni Bonifiki, ko bi si naj tekmo proti Olimpiji ogledalo 4.500 gledalcev, kar je glede na dostopen material s tekme pretiran podatek. Koliko gledalcev si je enajst tekem na Bonifiki dejansko ogledalo, lahko le ugibamo, verjetno pa se obiskanost giblje pri približno tisoč gledalcih na tekmo. Pri uradnih ocenah števila gledalcev se zanašamo na zapis delegatov na tekmah, katerih podatki so še vedno bolj verodostojni in natančni glede na podatke (pogosto navijaško razpoloženih) novinarjev. Je pa res, da je na vsaki tekmi drug delegat in njihove ocene se znajo od tekme do tekme bistveno razlikovati. Nekateri so izjemno natančni, drugi površni.

OCENJEVANJE

Sektor za domače navijače: ocena 7 – povprečno

Sektor koprskih ultrasov je na zahodni tribuni. Nad pogoji spremljanja nogometne tekme se Tifozi zagotovo ne morejo pritoževati. Žal pa se zaradi omejenih finančnih sredstev in ne povsem domišljene gradnje stadiona sektor za domače navijače ne nahaja tam, kjer bi naj bil, kar je tudi njegova glavna slabost. V drugih pogojih bi torej pričakovali navijaški sektor za golom, pokrit s streho, s sedeži brez naslonjal in na pravi, ne zgolj na montažni tribuni. Pozitivno presenečenje je zagotovo dejstvo, da je sektor brez ograj, tako značilnih za navijaške kletke.

Sektor domačih navijačev šteje 75 sedežev, v primeru množično obiskane tekme pa se lahko navijaški sektor podaljša še po preostanku južnega dela zahodne montažne tribune, ki šteje 336 sedežev.

Sektor za gostujoče navijače: ocena 7 – povprečno

Sektor za gostujoče navijače je lociran na montažni severni tribuni, diagonalno preko sektorja za domače navijače. Prednost sektorja – lokacija (bolj ali manj) za golom zna biti kdaj v prihodnosti tudi nevarnost, saj je vhod za domače navijače na severozahodnem robu stadiona in do kontakta med domačimi in gostujočimi navijači zna priti zelo hitro. Slabosti sektorja so identične tistim, ki smo jih pripisali že sektorju za domače navijače: ni strehe, sedeži z naslonjalom in namesto prave le montažna tribuna.

Montažna tribuna ima tri sektorje, na prvem je nameščenih 65, na drugem 134 ter na tretjem 65 sedežev z naslonjalom, skupaj torej 264 sedežev. V primeru obiska večje navijaške skupine je lahko navijaški sektor celotna severna tribuna, tudi obe montažni tribuni na severni strani, sicer pa le eden od posameznih sektorjev.

Izgled stadiona: ocena 8 – solidno

Bonifiko je pred prenovo dobesedno povozil čas, poleg tega je travnata površina slovela kot ena najslabših v Sloveniji. Ob napovedih izgleda stadiona pred prenovo smo se bali, da bo spet prišlo do številnih improvizacij in bližnjic pri gradnji stadiona, vendar danes lahko rečemo, da je Bonifika glede na gospodarske razmere in splošno stanje lep stadion. Montažne tribune v kontekstu izgleda stadiona niso preveč moteče, poskrbljeno je za koliko toliko enoten videz stadiona. Spremljanje tekem je za gledalce udobno, prijetno, svoje doda še igranje v večernem terminu pod reflektorji.

Skupna ocena: 7 – povprečno

Skupek ocen uvršča Bonifiko na zanesljivo tretje mesto, takoj za Ljudskim vrtom in celjsko Areno Petrol (pri tem še ne upoštevamo ljubljanskih Stožic, ki jih v člankih ocenjevanja stadionov še nismo predstavili). Vsekakor ima Bonifika v prihodnosti solidne možnosti, da ga izgradijo v pravi nogometni stadion.

Štiri tribune - dve na severni strani in dve na zahodni strani - so montažne, ki pa kljub temu s strani igrišča dajejo estetsko soliden videz

Montažne tribune so izdelali v begunjskem Elanu

Med glavno tribuno in igriščem je svojevrstna zanimivost - kanal, ki je zavarovan z ograjama na obeh straneh

Zdaj je v Sloveniji že nekaj stadionov, ki rezervnim igralcem in ostalemu osebju klubov ponujajo udobno spremljanje tekme

Zahodni del severne tribune na tekmah običajno sameva

Ozadje glavne, vzhodne tribune je povsem spremenjeno, spodnje dele glavne tribune še vedno zasedajo predvsem trgovski in gostinski lokali

Pred stadionom je na njegovi južni strani veliko parkirišče, ki je ob delavnikih modra cona

Nekoliko presenečni smo bili nad odsekom glavne tribune, ki je namenjen novinarjem. Glede na prenovo stadiona smo bili prepričani, da bodo imeli še boljše pogoje za delo in vsaj svoj ločen del na glavni tribuni; tako so pa locirani v zadnji vrsti sredi glavne tribune med ostalimi gledalci

Preberite tudi:

ocenjevanje stadiona Bonifika (8. 9. 2009)

kratka predstavitev stadiona na spletni strani FC Koper (6. 1. 2011)

Končana dela na tribuni v beltinskem Športnem parku

January 13, 2011 by  
V kategoriji Novice, Stadionske novice

Podjetje Helios in Olimpijski komite Slovenije sta razpisala natečaj Uredite si športne objekte po svoje, na katerem je zmagal predlog prenove tribune beltinskega stadiona. Ta predlog je prejel 685 znakov “všeč mi je”, zanj pa so lahko glasovali uporabniki Facebooka. Natečaj je med športnimi društvi in zvezami dobro poznan, saj je bilo s pomočjo natečaja preurejenih že več kot 60 objektov v Sloveniji.

Dela na beltinskem stadionu so zaradi neugodnih vremenskih razmer potekala dlje, kot so sprva načrtovali in sicer od 8. oktobra do 5. novembra 2010. Podjetje Helios je doniralo zaščitne premaze in barve za kovinsko konstrukcijo strehe in za ograjo – v skupni vrednosti 2.351,00 evrov, Občina Beltinci pa še dodatnih 4.776,48 evrov za barvo in ostale premaze betonskih stebrov tribune ter za delo.

V beltinskem športnem parku, katerega lastnik je Občina Beltinci, domujeta nogometni klub Beltinci ter ženski nogometni klub Pomurje, ki se je pred slabima dvema letoma preselil iz Filovcev v Prekmurju v Beltince. Prav predstavniki ženskega nogometnega kluba so v veliki meri zaslužni, da so po preselitvi vsem težavam beltinskega nogometa navkljub že nekoliko preveč zanemarjen stadion preuredili v – za bivanje nogometašev – primerne prostore. Obiskovalci beltinskega Športnega parka so skrbne roke predstavnikov ŽNK Filovci najbolj opazili predvsem na pomožnem igrišču, ki so ga ponovno usposobili za treninge. Pravzaprav prenova še vedno poteka, velika zahvala pa gre tudi lastniku stadiona, Občini Beltinci, ki je za to problematiko zelo razumevajoča in pomaga, kolikor je le v njeni moči.

Stadionu v Beltincih se obeta lepša prihodnost

Čeprav je prihodnost (moškega) nogometnega kluba Beltinci v tem trenutku nejasna (v kratkem bi naj potekal občni zbor kluba), se kljub vsemu vsaj za zdaj obeta precej boljša prihodnost beltinškemu stadionu. Na Občini Beltinci so potrdili, da je gradbeno dovoljenje za gradnjo prostorov pod tribuno že pridobljeno. Predvidena je izgradnja manjše dvorane, štirih slačilnic ter manjšega gostinskega obrata. Seveda je v okviru tega projekta predvidena tudi ureditev komunalne infrastrukture. V tem trenutku izgradnja še ni mogoča zaradi pomanjkanja denarnih sredstev. Občina si potrebna sredstva prizadeva pridobiti in po optimističnih predvidevanjih je pričakovati pričetek izgradnje enkrat v naslednjih treh letih.

V Beltincih žal še vedno očem izstopajo izstrošeni sedeži na tribuni, ki so še vedno prvi sedeži, odkar so leta 1997 zgradili tribuno. Menjava sedežev zaradi pomanjkanja denarnih sredstev v tem trenutku ni možna, vsekakor pa to ostaja jasno izražena želja. Pričakovati je, da bi do menjave sedežev lahko prišlo v času izgradnje prostorov pod tribuno.

Preberite tudi:

Beltinski Športni park je nujno potreboval obnovo, ki so jo opravili tik pred zimo

Ograja na tribuni odslej vidno izstopa od ostale sivine, ki jo nažira zob časa

Klopi za rezervne igralce in drugo osebje se resda ne morejo niti približno primerjati s klopmi, kakršne lahko vidimo v Ljudskem vrtu, so pa vsaj prenovljene

Travnato igrišče je zaradi dveh klubov, ki se izmenjujeta na njem, zelo obremenjeno

Navijaška kletka Beltincem vsekakor ni v ponos; pa ne zaradi dotrajanega stojišča in ograje

Dotrajane sedeže bi lahko zamenjali v okviru izgradnje prostorov pod tribuno

Stojišče nasproti tribune je še vedno kljub dotrajanosti najbolj priljubljeno zbirališče navijačev Beltincev na tekmah, kljub temu pa zaenkrat prenova stojišča ni predvidena, niti ni nujno potrebna

Pogled na travnato igrišče v tem letnem času ni optimističen

Klubske prostore so zgradili leta 1969, leta 1993 pa še prizidek h klubskim prostorom, v zadnjem času je nekaj denarnih sredstev za nujno potrebne manjše prenove prispeval lastnik stadiona - Občina Beltinci

Nekaterih objektov na stadionu se bo potrebno še lotiti

Prebarvana je bila tudi streha tribune

Vidno dotrajana je ograja tik ob travnatem igrišču

Dela na pomožem igrišču še potekajo ...

... toda še nedolgo nazaj je na tem mestu rasla metrska trava, danes je zaradi pridnih rok osebja ŽNK Pomurje na tem mestu spet usposobljeno pomožno igrišče

Predvsem zaradi pogostih nočnih obiskov tribune so dostop nezaželenim gostom na tribuno otežili z dodatno ograjo

Nezaželeni nočni gosti občasno skazijo podobo tribune, tako z grafiti kot z nevarnimi smetmi, občasno pa povzročijo tudi manjšo materialno škodo predvsem v okolici klubskih prostorov

Pod tribuno bi naj v nekaj letih zrasli manjša dvorana, štiri slačilnice in manjši gostinski lokal

Najbolj grafitirani so bili betonski stebri tribune

Tudi zadnja stran tribune po prebarvanju kaže lepšo podobo, saj so pobarvali tudi betonske stebre tribune

Beltinski stadion je eden redkih, ki ni zavarovan z ograjo okrog kompleksa stadiona, nanj lahko prosto pristopite, nekaj metrov za severnim golom poteka lokalna makadamska cesta, ki jo domačini redno uporabljajo, v času tekem v zlatih 90. letih pa so jo v času tekem zaprli za promet

Hribček na severni strani stadiona, na katerem se je nekoč gnetlo nekaj 100 gledalcev

Tudi semafor je od zlatih 90. let doživel le minimalne spremembe

Dolgo časa praktično neuporabne sanitarije za obiskovalce so že pred časom usposobili in zavarovali

Dopolnjena še kategorija Predstavitve stadionov

January 6, 2011 by  
V kategoriji Novice, Stadionske novice

V zimskem premoru slovenskih nogometnih klubov dopolnjujemo in polnimo načrtovano shemo strani fotoultras.si. Medtem ko smo že pred časom uvedli in pozneje preuredili kategorijo Stadioni, smo sedaj dopolnili še rubriko Predstavitve stadionov, kjer lahko bralec dobi hitre in najosnovnejše podatke in fotografije o največjih slovenskih stadionih.

Več: Predstavitve stadionov

Preglednica slovenskih stadionov

January 6, 2011 by  
V kategoriji Predstavitve stadionov, Stadioni

Zap. št. Stadion Mesto Sedeži Skupna kapaciteta Prejšnja kapaciteta
1. Stožice Ljubljana 16.596 16.903

2. Arena Petrol Celje 13.006 13.006

3. Ljudski vrt Maribor 12.951 12.951

12.584

4. Bonifika Koper 4.047 4.047

2.683

5. Fazanerija Murska Sobota 3.782 5.500

6. Športni park Domžale 2.726 3.000

7. Ob jezeru Velenje 2.341 2.500

1.822

8. Športni park Nova Gorica 2.310 3.000

9. Spodnja Šiška Ljubljana 2.308 2.500

10. Mestni stadion Ptuj 2.207 3.000

11. Športni center Kranj Kranj 2.029 2.029

1.541

12. Športni park Lendava 2.011 2.500

13. Nogometni štadion Ajdovščina Ajdovščina 1.682 1.682

1.670

14. Športni park Beltinci Beltinci 1.441 3.500

15. Mestni stadion Izola Izola 729 6.000

Predstavitev stadionov

January 6, 2011 by  
V kategoriji Predstavitve stadionov

STOŽICE

Kraj: Ljubljana

Klub: Olimpija in reprezentanca Slovenije

Kapaciteta: 16.903

Sedeži: 16.596

Stožice - Ljubljana

ARENA PETROL

Kraj: Celje

Klub: CM Celje

Kapaciteta: 13.006

Sedeži:  13.006

Več o stadionu: Arena Petrol

Arena Petrol - Celje

LJUDSKI VRT

Kraj: Maribor

Klub: Maribor

Kapaciteta: 12.881

Sedeži: 12.881

Več o stadionu: Ljudski vrt

Ljudski vrt - Maribor

BONIFIKA

Kraj: Koper

Klub: Luka Koper

Kapaciteta: 4.047

Sedeži: 4.047

Več o stadionu: Bonifika (predstavitev Bonifike pred prenovo)

Bonifika - Koper

FAZANERIJA

Kraj: Murska Sobota

Klub: Mura 05

Kapaciteta: 5.500

Sedeži: 3.782

Več o stadionu: Fazanerija

Fazanerija - Murska Sobota

ŠPORTNI PARK

Kraj: Domžale

Klub: Domžale

Kapaciteta: 3.000

Sedeži: 2.726

Več o stadionu: Športni park

Športni park - Domžale

OB JEZERU

Kraj: Velenje

Klub: Rudar

Kapaciteta: 2.500

Sedeži: 2.341

Več o stadionu: Ob jezeru

Ob jezeru - Velenje

ŠPORTNI PARK

Kraj: Nova Gorica

Klub: HIT Gorica

Kapaciteta: 3.000

Sedeži: 2.310

Več o stadionu: Športni park

Športni park - Nova Gorica

SPODNJA ŠIŠKA

Kraj: Ljubljana

Kluba: Interblock in Ljubljana

Kapaciteta: 2.500

Sedeži: 2.308

Več o stadionu: Spodnja Šiška

Spodnja Šiška - Ljubljana

MESTNI STADION

Kraj: Ptuj

Klub: Drava

Kapaciteta: 3.000

Sedeži: 2.207

Več o stadionu: Mestni stadion

Mestni stadion - Ptuj

ŠPORTNI CENTER KRANJ

Kraj: Kranj

Klub: Triglav Gorenjska

Kapaciteta: 2.029

Sedeži: 2.029

Več o stadionu: Športni center Kranj

Športni center - Kranj

ŠPORTNI PARK

Kraj: Lendava

Klub: Nafta

Kapaciteta: 2.500

Sedeži: 2.011

Več o stadionu: Športni park

Športni park - Lendava

NOGOMETNI ŠTADION AJDOVŠČINA

Kraj: Ajdovščina

Klub: Primorje

Kapaciteta: 1.682

Sedeži: 1.682

Več o stadionu: Nogometni štadion Ajdovščina in Stadion Primorje

Nogometni štadion Ajdovščina - Ajdovščina

ŠPORTNI PARK BELTINCI

Kraj: Beltinci

Klub: Beltinci

Kapaciteta: 3.500

Sedeži: 1.346

Več o stadionu: Prenova stadiona v Beltincih

Več o stadionu: Športni park (opomba: predstavljen je Športni park pred zadnjo večjo prenovo)

Športni park - Beltinci

MESTNI STADION IZOLA

Kraj: Izola

Klub: Izola

Kapaciteta: 6.000

Sedeži: 729

Več o stadionu: Mestni stadion

Mestni stadion - Izola

Mestni stadion - Izola


Nogometni štadion Ajdovščina

October 22, 2010 by  
V kategoriji Novice, Ocenjevanje stadionov, Stadioni

Primorje iz Ajdovščine se je v vseh letih slovenske lige izkazalo kot stabilen prvoligaš, ki je na svojih tekmah gostil številne gostujoče navijaške skupine. Ajdovski stadion je bil v preteklosti zagotovo en najslabših, če ne najslabši, na katerem so se v zadnjih letih igrale tekme prve lige (vmes tudi eno leto tekme druge lige). Mesto Ajdovščina nima niti 6.500 prebivalcev, s številnimi okoliškimi vasmi pa nabere že skoraj zavidljivih 20.000 prebivalcev, kar pa je kljub vsemu dosti premalo za potencialno velik bazen navijačev. In res se na stadionu Primorja zbira zanemarljivo majhno število navijačev. Ne glede na to, koliko navijačev obiskuje tekme v Ajdovščini, smo se razveselili otvoritve obnovljenega stadiona.

Bistveni razlog in cilj Občine Ajdovščina za projekt obnove stadiona je pridobiti športni objekt, ki bo sodoben, katerega igralna površina bo uporabna v različnih pogojih, s primernimi pogoji za oglede tekem in ki bo dosegal standarde za igranje prvoligaških tekem in za tekmovanja UEFA. Stadion je 2. septembra 2010 uspešno prestal tehnični pregled in pridobil pravnomočno uporabno dovoljenje. Zgrajen je bil slab mesec pred rokom, ki ga je določala konec avgusta 2009 podpisana pogodba z izvajalcem del, podjetjem Primorje. (Vir: Spletna stran Občine Ajdovščina)

ZGODOVINA

Stadion Primorja je bil zgrajen leta 1929, ko so hoteli Italijani pridobiti na svojo stran čim več mladih, med katerimi bi lahko širili duh fašizma. Iz tistega časa je tudi pokrita tribuna. Ker je bilo igrišče ob Goriški cesti po vojni zapuščeno in neprimerno, se je aktivnost odvijala na Policah. Leta 1948 se je začela obnova današnjega igrišča, ekipa pa je medtem trenirala na travnati površini na letališču. Veliko sta prispevala SGP Primorje in takratni predsednik Friderik Pavlič. (Povzeto po spletni strani NK Primorje.)

Izgled stadiona v Ajdovščini pred zadnjo prenovo; foto: spletna stran NK Primorje

Naslednja dograditev je potekala v zgodnjih osemdesetih letih, ko so klubi uspešno prebrodili znamenite portoroške sklepe, v Ajdovščini pa se je začel nov zagon tudi z gradnjo prizidka k prvotni tribuni iz časov fašizma. Nova prelomnica je bila seveda osamosvojitev Slovenije, nove dograditve pa so potekale leta 1995 in 1998, to je bilo tudi obdobje odmevne zmage proti švedskemu AIK Solni. Načrti za popolno prenovo objekta so se porajali že takrat, nazadnje je bilo potrebno celo desetletje, da se je vodstvo občine odločilo sprejeti izziv in začeti dober milijon evrov vredno naložbo. Poti nazaj ni bilo več, kmalu je padel dolgoletni zaščitni znak – Mussolinijeva tribuna. (Vir: Sandi Škvarč, Ekipa, 8. 9. 2010)

Stadion je pozicioniran na obrobje mesta v smeri proti Novi Gorici, vpet pa med letališče in pokopališče. In prav ta dva kraja sta v zgodovini dajala stadionu poimenovanja. Ob zmagah je bil stadion poimenovan kot »STADION OB LETALIŠČU«, ob porazih pa »STADION OB POKOPALIŠČU«. Domači nogometni navdušenci pa velikokrat vzpodbujajo domače nogometaše s tem, da jih usmerjajo in sicer proti »BATIČU« ali »LOKAVCU«. (Povzeto po spletni strani NK Primorje)

Načrt prenove stadiona

OPIS STADIONA

Prenovljeni stadion Primorja ima dve tribuni – glavno zahodno in vzhodno tribuno.

Glavna - zahodna tribuna

Glavna – zahodna tribuna je danes enovita, za razliko od nekdanje, ki je bila sestavljena iz stare, t. i. Mussolinijeve tribune – zgrajene leta 1929 – ter novejšega prizidka. Slednjega so ohranili, staro tribuno podrli ter namesto nje postavili novo, ki z nekdanjim prizidkom sestavlja enovito tribuno. Zahodna tribuna je delno pokrita s konzolno streho, pod katero so prostori za novinarje in snemalce ter VIP-goste. Urejen je brezplačen wireless (brezžični) dostop do interneta. Ohranili so prizidek nekdanje glavne tribune. Pod sedanjo glavno tribuno so urejeni dodatni prostori in sodobne garderobe. Preurejeni ali na novo urejeni so vsi klubski prostori v zgornjem nadstropju zaprtega dela zahodne tribune ter vsi potrebni pomožni prostori za izvedbo tekem v spodnjem nadstropju. Klopi za trenerje, rezervne igralce in četrtega sodnika so tik pred glavno tribuno.

Vzhodna tribuna

Vzhodna tribuna je v celoti pokrita in zaprta ter nudi zaščito pred burjo in tudi akustično zaščito. Prejšnjo vzhodno tribuno so sestavljale štiri vrste sedežev po celotni dolžini tribune, od teh so ohranili tri in jih še nadgradili s tremi vrstami – torej danes vzhodno tribuno sestavlja šest vrst sedežev.

Na južni strani vzhodne tribune so pomožni prostori, kjer bo tudi gostinski lokal, poleg tega pa še vhod na stadion, sanitarije, prostor za prodajo vstopnic in prostor za reševalce. Za v celoti novim mejnim zidom na južni strani stadiona je novo parkirišče s 100 parkirnimi mesti.

Skrajna severna stran je ostala več ali manj nespremenjena, tudi zid, ki omejuje področje stadiona in varuje pred burjo, je ostal nespremenjen

Skrajna severna stran je ostala več ali manj nespremenjena, tudi zid, ki omejuje področje stadiona in varuje pred burjo, je ostal nespremenjen

Na severni strani stadiona, kjer sta bili nekoč dve vrsti sedežev, na katerih so navijali domači ultrasi Red Devils, danes ni nobene infrastrukture. Takoj za golom na tej severni strani je manjša vzpetina, za obsežnim prostorom, travnato površino, ki lahko služi tudi za treninge, pa je ostal nekdanji zid, ki je omejeval stadion Primorja.

Naročnik izgradnje novega stadiona je bila Občina Ajdovščina, zato je stadion v barvah značilnih za ajdovsko občino in ne v barvah značilnih za NK Primorje – v rdečečrnih barvah. Izvajalec izgradnje stadiona je bilo domače podjetje Primorje, d. d. Pogodbena vrednost izgradnje stadiona je bila 1,040.239 EUR, projekt pa so financirali Občina Ajdovščina, Ministrstvo za šolstvo in šport, Fundacija za šport in drugi. Skrbnik stadiona je kar nogometni klub Primorje. Čeprav zaenkrat reflektorjev še niso postavili, je infrastruktura za njihovo postavitev urejena.

Nova travnata površina ima vgrajen drenažni sistem in elektronsko krmiljen namakalni sistem

Vir nekaterih podatkov v Opisu stadiona je članek Navijačem je zaigralo srce …, avtorja Sandija Škvarča (Ekipa, 8. 9. 2010).

Glavna tribuna - pogled z južnega dela tribune

KAPACITETA IN OBISKANOST

Kapaciteta glavne tribune je 532 sedežev z naslonjali na osrednjem delu tribune, ki je namenjen običajnim gledalcem. Na vrhu tribune pa je v dveh sektorjih še v vsakem po 44 sedežev z naslonjali (skupaj 88). Skupna kapaciteta glavne tribune torej znaša 620 sedežev. Na manjši – vzhodni tribuni je nameščenih 1.062 sedežev z naslonjali v različnih odtenkih zelene barve. V primerjavi s kapaciteto te iste tribune pred prenovo je imela prejšnja tribuna štiri vrste sedežev po celotni dolžini, sedanja jih ima dve več, torej šest. Prejšnja kapaciteta je bila 800 sedežev, torej 262 manj kot danes.

Skupna kapaciteta stadiona je 1.682 sedežev z naslonjali. Ker uradno drugih kapacitet (stojišč) stadion nima, lahko štejemo kot uradno kapaciteto stadiona 1.682 gledalcev. Seveda si lahko stoje na različnih predelih (predvsem na glavni tribuni) stadiona ogleda tekme še več gledalcev. V že omenjenem članku v Ekipi je govora o 1.705 sedežih.

V tekoči sezoni so Ajdovci “prvo” domačo tekmo na prenovljenem stadionu, ki so jo bili prisiljeni zaradi burje in dežja prestaviti iz 18. 9. na 10. 10.,  odigrali proti CM Celju, na kateri se je po podatkih delegata NZS zbralo približno 500 gledalcev. Na kronološko gledano prvih dveh domačih tekmah proti Luki Koper (22. 9.) in Nafti (25. 9.) se je zbralo prvič 650 in drugič 550 gledalcev. Domača tekma proti Triglavu Gorenjski (16. 10.) je bila preložena. Tako se je na treh prvenstvenih tekmah zbralo približno 560 gledalcev na tekmo. Prva tekma sploh na prenovljenem stadionu v Ajdovščini je bila odigrana 5. septembra na turnirju primorskih moštev, na katerem sta glavno vlogo odigrala domače Primorje in sosed HIT Gorica. Na spletni strani Občine Ajdovščina pišejo o dvatisoč glavi množici, vendar žal najbolj obiskana tekma tega turnirja ni presegla števila 1.200, 1.300 gledalcev.

Revija SNL 2008/09 navaja kot rekordni obisk stadiona številko 3.200. Aprila 1996. leta je bilo na gostovanju v Ajdovščini skoraj 200 Goriških vrtnic, vsega skupaj pa bi naj bilo takrat v Ajdovščini  po  besedah Goričanov menda celo 2.000 pristašev Gorice. Nekdanja domača skupina Red Devils je spadala med manjše skupine, njihova največja številka nam ni znana. V intervjuju z njimi (revija Ultra, št. 3, februar 1996) smo lahko prebrali, da je štela skupina sredi leta 1995 približno 70 rednih navijačev. (Vir: članek Stadion Primorje – ocenjevanje stadiona, ki smo ga objavili 23. 11. 2009 na naši spletni strani)

Domači navijači Red Devils na tekmi proti Olimpiji v sezoni 1995/96; po vstopu Primorja v I. ligo in otvoritvi novega stadiona smo kljub težkemu finančnemu stanju kluba pričakovali vrnitev Devilsov oziroma njihovih naslednikov; vendar je v Ajdovščini vse ostalo le pri dogovarjanju in besedah

Resda se iz današnje perspektive zdijo nekatere številke v prejšnjem odstavku pretirane, a dejstvo je, da jih  na obstoječem stadionu v Ajdovščini ne bodo zmogli preseči. Po eni strani zaradi premajhnega zanimanja širših množic za obisk nogometnih tekem v Ajdovščini, po drugi zaradi omejitve v smislu razpoložljive kapacitete stadiona. Ne verjamemo namreč, da bi v naslednjih verjetno nekaj deset letih prišlo do širitve stadiona oziroma gradnje novih tribun.

OCENJEVANJE

Sektor za domače navijače: ocena 6 – še prebavljivo

Levi rob vzhodne tribune (na sliki zadnji sektor na desni) se zdi edini smiselni sektor, kjer bi lahko nastanili morebitne domače navijače, če bi se ti uspeli dogovoriti in organizirati. Nekako si ne predstavljamo, da bi jih namestili na glavno tribuno. Prednosti tega sektorja: gre za pravo in ne za montažno tribuno, tribuna je nadstrešena, iz sektorja je mogoče udobno in pregledno spremljati igro na igrišču. Sektorja ne obdaja (vsaj zaenkrat ne) kletka, zagotovo bi pa (podobno kot na sektorju za gostujoče navijače) namestili improvizirane ograje. Slabost je vsekakor že samo dejstvo, da ni tribun za golom, torej navijaških tribun in da so sedeži z naslonjali, ne brez naslonjal. Še ena slabost je dejstvo, da bi se tako sektor za domače kot sektor za gostujoče navijače nahajala na isti tribuni, kar je dodatno tveganje v smislu varnosti.

Sektor za gostujoče navijače: ocena 6 – še prebavljivo

Žal se v Ajdovščini niso odločili za postavitev tribune za severnim golom, za katero je prostora več kot dovolj, denarnica Občine Ajdovščina pa je kot kaže preplitva za to dodatno investicijo. Desni rob vzhodne tribune (na sliki zadnji sektor na levi) je sektor namenjen gostujočim navijačem. Na tekmah med prvim in drugim sektorjem sedežev namestijo improvizirane ograje, ki fizično ločujejo gostujoče ultrase od ostalih gledalcev. Za ta sektor veljajo enake značilnosti kot za sektor za domače navijače.

Izgled stadiona: ocena 7 – povprečno

Kakor smo zapisali pri ocenjevanju lendavskega pa še katerega stadiona, lahko iste besede ponovimo … Ker gre za manjši stadion v manjšem kraju, seveda ob upoštevanju dejstva, da tribun za golom ni, je ocena 7 tudi maksimalna ocena, ki bi jo lahko dobil tovrstni stadion. Glede na majhnost kraja in regije pa so povezane tribune okrog celotnega igrišča nesmiselne. Čeprav kakovosti in funkcionalnosti garderob, travnate površine in tako naprej ne ocenjujemo, je bila prenova stadiona zelo pomembna tudi iz tega vidika. Bolj grdega in slabšega stadiona, kot je bil pred prenovo, si težko zamišljamo.

Skupna ocena: 6 – še prebavljivo

Še prebavljiva skupna ocena je predvsem posledica odsotnosti navijaških tribun. Če v tem trenutku v Ajdovščini ne obstaja ultras navijaška skupina, še ne pomeni, da se nekoč spet ne bo aktivirala, dosti bolj je pa pomembno, da Ajdovščina pogosto gosti ultrase iz drugih krajev. Stadion je sicer simpatičen, vendar redko kdaj naletimo na zares bizarno podrobnost, ki jo vidimo v Ajdovščini. Stadion v barvah občine in ne v barvah lokalnega kluba – v očeh navijača je ta poteza vredna vsakega obsojanja! Zanimanje za nogomet v Ajdovščini je premalo za večji stadion, saj bo težko napolniti že obstoječo kapaciteto. Še enkrat – simpatičen stadion, vendar smo prepričani, da bi se kljub težkim časom dalo iz prenove potegniti še kaj več.

Novo parkirišče tik ob glavni tribuni

Novo parkirišče za južnim mejnim zidom

Novo parkirišče za južnim mejnim zidom




Preberite tudi:

Stadioni: Športni center Kranj

October 6, 2010 by  
V kategoriji Novice, Ocenjevanje stadionov, Stadioni

Športni center Kranj je znan tudi kot Stadion Stanka Mlakarja, na spletni strani kluba Triglav Gorenjska ga imenujejo tudi Orlovo gnezdo. Gre za manjši slovenski stadion, ki gostuje tako nogomet kot atletiko. Zanimanje za lokalni nogometni klub žal v Kranju in okolici ni tako veliko, da bi zgradili pravi nogometni stadion. Letos so dokončali gradnjo manjše vzhodne tribune, katere dodana vrednost ni le nova infrastruktura, ki bo omogočala gostujočim navijaškim skupinam udobnejšo namestitev v Kranju, saj je tudi pomembna pridobitev za kranjski nogometni podmladek. Mesto Kranj šteje po popisu iz leta 2002 35.587 prebivalcev in je četrto največje slovensko mesto. Mestna občina Kranj ima 51.225 prebivalcev.

Domača navijaška skupina Small Faces trenutno na tekmah Triglava Gorenjske ni aktivna, redno pa obiskujejo tekme slovenske reprezentance. Po besedah domačinov je nogomet v Kranju kar popularen, bi pa naj menda bilo kar nekaj nesoglasij med klubi samimi v Kranju in neposredni okolici. Tekme Triglava Gorenjske obiskuje zelo malo gledalcev iz okoliških krajev, saj so nedaleč Jesenice – hokej, ki potegnejo veliko potencialnih navijačev Triglava Gorenjske, Škofja Loka je nekako bolj navezana na Ljubljano, Tržič ima spet svojevrstno, specifično problematiko in tako naprej.

Glavna - zahodna tribuna

OPIS STADIONA
Športni center v Kranju bo kmalu star 50 let, osrednja, glavna tribuna pa od izgradnje v 60. letih ni bila kaj dosti posodobljena. Kako potrebna prenove je, se lahko popolnoma prepričate šele, ko se sprehodite po notranjosti objekta.

Osrednji sektor sedišč na glavni tribuni

Lani so zgradili, letos pa dokončali malo tribuno na vzhodni strani stadiona. Nekoč so ta del imenovali tudi Hribček. Na novi tribuni pred bolj rizičnimi tekmami iz varnostnega vidika priredijo, improvizirajo manjši sektor  za navijače. Pod tribuno so nove slačilnice in ostali prostori, v katerih domuje Nogometna gorenjska akademija.

Južni del stadiona

Sektor na severnem robu nove, vzhodne tribune

Prenova glavne tribune

Mestna občina Kranj je z gradbenim dovoljenjem v letu 2010, rušenjem stare tribune leta 2011 in izgradnjo nove do leta 2013 opredelila načrt in izvedbo projekta, ki ima zgodovinsko ozadje: če bo šlo po načrtih, bo nova tribuna z dvorano in ostalimi pripomočki končana 50 let po gradnji stare! Klub ob tem pridobva prostore pod tribuno za člansko selekcijo in potrebne pogoje za odigravanje vseh tekem v Kranju: “Jasno je, da ima tribuna smisel le ob prenovi zelene površine in ogrevanjem pod njo, da bodo tekme mogoče v slabih pogojih ter ob razsvetljavi. Ali bo to tudi dejansko bodoča oblast uresničila, bomo videli. Do zdaj je bilo obljub veliko, a načrt je narejen. Tudi javno-zasebno partnerstvo obeta izkoristek vseh prostorov. Naš klub si zasluži ustrezne pogoje, a je naložba usmerjena predvsem v pravo podobo športnega centra. Na tribuni bo 2.500 sedežev in skupaj z tribuno vzhod so pogoji za mednarodne tekme zagotovljeni,” je dejal direktor kluba Miran Šubic in dodal, “da vsa vsebina dela našega kluba jamči tudi ustrezen športni odziv.” (Povzeto po članku Načrt gradnje nove tribune v Kranju znan)

KAPACITETA IN OBISKANOST

Glavna tribuna je sestavljena iz petih sektorjev, od tega so osrednji trije večji in dva obrobna manjša. Na glavni tribuni je nameščenih skupaj 1.541 sedežev brez naslonjal. Na manjši vzhodni tribuni je 488 sedežev brez naslonjal. Skupna kapaciteta stadiona je tako 2.029 sedežev, vsi brez naslonjal, kar je svojevrstna zanimivost. Na stadionu načeloma ni nobenih stojišč namenjenih gledalcem, seveda če ne štejemo prostor, ki služi kot dostop na obe tribuni. V primeru potrebe bi organizator stojišča z določenimi posegi v prostor na stadionu lahko omogočil. S tem mislimo tudi prostor za goloma. V severozahodnem kotu stadiona so na primer v preteklosti že znali nastaniti gostujoče ultrase, kar pa je bila zgolj priložnostna in nekomfortna rešitev. Tako štejemo kot končno kapaciteto tega kranjskega stadiona 2.029 gledalcev.

Tekma na kranjskem stadionu med domačim Triglavom in Interblockom v kvalifikacijah za igranje v 1. ligi

Potrebno je pripomniti, da je manjša vzhodna tribuna grajena tako, da prostor namenjen gledalcem gleda tako na glavno igrišče, kakor tudi na pomožno igrišče na drugi strani. Vendar je del, ki je obrnjen proti pomožnemu igrišču, majhen in ga ne prištevamo k skupni kapaciteti stadiona.

Domača navijaška ultras skupina Small Faces v svojih najboljših časih

NK Triglav je od osamosvojitve Slovenije naprej le redke sezone odigral v 1. ligi, tudi zato nogomet v Kranju ni tako množično priljubljen. Zaradi tega se zdijo razprodane tribune v Kranju ideal. Dobro popolnjene tribune so bile po res dolgem času na majski tekmi kvalifikacij za igranje v 1. ligi med Triglavom Gorenjsko in Interblockom. Na tekmi se je zbralo približno 1.800 gledalcev, čeprav so v nekaterih medijih občutno pretiravali (zapisnik tekme). Na tekmah drugega, četrtega in sedmega kroga v novem prvenstvu se je v Kranju po podatkih delegatov na vsaki od teh tekem zbralo približno 500 gledalcev (nasprotniki CM Celje, Primorje in Rudar). Na domači tekmi 9. kroga proti Olimpiji se je po podatkih delegata zbralo približno 700 gledalcev, na tekmi 10. kroga proti Mariboru prav tako 700 gledalcev, v 12. krogu proti Luki Koper pa 500. Tako znaša povprečni obisk na tekmi v tekoči sezoni 566 gledalcev, realno pa je zaradi že znane novinarske neobjektivnosti nekaj manjši.

Na tekmi kvalifikacij za vstop v 1. ligo maja letos se je zbralo približno 1.800 gledalcev, ki so skoraj napolnili glavno tribuno

Domačini pravijo, da slovi kot najbolj obiskana tekma tista, ki je bila v okviru pokalnega tekmovanja odigrana proti beograjskemu Partizanu – 29. avgusta 1984 (1/16-finala, Triglav-Partizan 0:4). Takrat bi naj padel rekord gledanosti Triglava na domačem stadionu – zbralo se je približno 3.000 gledalcev.

Utrinek s tekme med Triglavom in Partizanom; foto: Janez Pukšič (vir: Delo, 30. 8. 1984)

Gostje so zaigrali v postavi: Omerović, Marjanović, Rojević, Ješić, Kaličanin, Radanović, Popović, Varga, Mance, Dimitrijević, Klinčarski. Kot rezervi sta med igro vstopila še Đelmaš in Vermezović. Domači nogometaši so zaigrali v postavi: Petek, Gros, Doljak, Tkalec, Jakara, Vigec, Eržen, Belančič, Pavlin, Radosavljević in Česen. Zaigrala sta še Grubić in Lotrič. Novinar Jože Javornik je v Delu dan po tekmi zapisal: “Dvoboj kranjskih amaterjev s prekaljenimi profesionalci je bil velik nogometni dogodek za ljubitelje nogometa v Kranju, ki so do zadnjega kotička napolnili štadion pod Storžičem.”

Navijače domačega kluba so selili po različnih koncih stadiona

Small Facesi pravijo, da se jih je največ zbralo na tekmi proti Kopru – na zadnji tekmi pred prvim vstopom v prvo ligo. Žal ne razpolagamo z nobeno konkretno številko. Od gostujočih navijačev bi se naj zbralo največ Green Dragonsov na prvi medsebojni tekmi Triglava in Olimpije v prvi ligi (približno 60 Dragonsov ter 150 ostalih simpatizerjev Olimpije) ter Viol (približno 80 in približno 100 ostalih simpatizerjev Maribora).

Na majski tekmi kvalifikacij je bila solidno popolnjena tudi nova vzhodna tribuna

OCENJEVANJE

Športni center Kranj je še najbolj težaven za ocenjevanje – preprosto zaradi tega, ker lahko z veliko gotovostjo ocenimo le sektor za gostujoče navijače. Domači navijači na tekmah Triglava Gorenjske niso aktivni, v preteklosti pa so jih selili po stadionu. Na koncu so na  severnem robu takrat še hribčka (sedaj na tem mestu stoji vzhodna tribuna) naredili kletko med prvimi  v Sloveniji. Žalosto dejstvo je, da je bila kletka po besedah domačih ultrasov narejena prav za njih. Prav ironično je dejstvo, da so medtem gostujoče navijače nameščali na glavno tribuno, kjer so bili streha, senca, dostop do piva … Small Faces so se pozneje temu uprli in v kletko so od takrat naprej pošiljali gostujoče navijače.

Severozahodni rob stadiona, kamor so v preteklosti znali namestiti organizirane navijaške skupine

Na fotografiji se vidi, kje je včasih stala kletka; locirana je bila zadaj na hribčku

Sektor za domače navijače: ocena 6 – slabo

Domačih navijačev na tekmah Triglava organizirano ni, torej ne navijajo, kar pa še ne pomeni, da posamezniki iz vrst skupine Small Faces ne obiskujejo tekem Triglava. V primeru, da bi se skupina organizirala, verjetno ne bi bilo kakšne druge opcije, kot da jih organizator tekme locira na rob glavne tribune. Prednosti tega sektorja: sektor je na tribuni in ne kar nekje na stadionu, streha in dobra preglednost nad igriščem. Slabosti: če zanemarimo dotrajanost tribune, potem vsekakor vsaj še lokacija – tribuna ni navijaška in ni za golom.

Predvidevamo, da bi ob morebitnem aktiviranju domače navijaške skupine na klubskih tekmah domače navijače nastanili na obrobnem, južnem sektorju glavne tribune

Sektor za gostujoče navijače: ocena 7 – povprečno

Po dosedanjih izkušnjah bo kar skrajni južni sektor na manjši vzhodni tribuni služil gostujočim navijačem. Seveda ga zaradi varnostnih zahtev priredijo. Na tem majhnem sektorju je sicer 130 sedežev brez naslonjal, seveda pa lahko velikost sektorja prilagajajo potrebam. Prednosti: sedeži brez naslonjal, dobra preglednost, ni fiksne kletke, ki jih lahko žal vidimo na nekaterih drugih stadionih. Slabosti: na tribuni ni strehe, tribuna ni za golom in ni navijaška tribuna. Slednje sicer niti ni tako pomembno – vsaj glede na slab obisk stadiona na tekmah Triglava.

Izgled stadiona: ocena 5 – navijaču neprijazen stadion

Žal z izgledom stadiona v Kranju ne moremo biti zadovoljni. Dve tribuni, od tega glavna nujno potrebna prenove, nova vzhodna pa ni usklajena z glavno. Za goloma ni infrastrukture za gledalce.

Skupna ocena: 6 – slabo

Ker ne gre za klasični nogometni stadion – z propadajočo glavno tribuno, bi bila višja ocena nemogoča. V Kranju so se medtem že odločili za prenovo glavne tribune. To bi bilo glede na razmere tudi več kot zadovoljivo, saj je upanje na zgraditev vsaj ene navijaške tribune utopija.

Severovzhodni del stadiona

Parkirišče za severozahodnim robom stadiona ni asfaltirano in urejeno

Zadnji del glavne tribune kaže nekoliko lepšo podobo - glede na stanje notranjosti glavne tribune

Preglednica slovenskih stadionov

September 26, 2010 by  
V kategoriji Novice, Stadioni, Stadionske novice

Objavljamo preglednico največjih slovenskih stadionov glede na trenutno stanje. V zadnjem dobrem mesecu dni smo dobili popolnoma nov stadion – Stožice v Ljubljani, temeljito so prenovili ajdovski stadion, malenkostno spremenjen je velenjski, prvič pa je širša javnost na internetu lahko videla načrte novega velenjskega stadiona. V Kopru še vedno poteka gradnja Bonifike in v kratkem lahko pričakujemo tudi njeno odprtje. Novosti je bil deležen tudi mariborski Ljudski vrt, kar smo predstavili v včerajšnjem članku.

Zap. št. Stadion Mesto Sedeži Skupna kapaciteta Prejšnja kapaciteta
1. Stožice Ljubljana 16.038 16.038

2. Arena Petrol Celje 13.006 13.006

3. Ljudski vrt Maribor 12.881 12.881

12.514

4. Fazanerija Murska Sobota 3.782 5.500

5. Športni park Domžale 2.726 3.000

6. Ob jezeru Velenje 2.341 2.500

1.822

7. Športni park Nova Gorica 2.310 3.000

8. Spodnja Šiška Ljubljana 2.308 2.500

9. Mestni stadion Ptuj 2.207 3.000

10. Športni center Kranj Kranj 2.029 2.029

1.541

11. Športni park Lendava 2.011 2.500

12. Nogometni štadion Ajdovščina Ajdovščina 1.682 1.682

1.670

Bonifika Koper

2.683

Preberite tudi članke ocenjevanja stadionov:

Stadioni: Načrt gradnje nove tribune v Kranju znan

September 25, 2010 by  
V kategoriji Novice, Stadioni, Stadionske novice

Povzeto po spletni strani NK Triglav Gorenjska

Leto 2013 pomeni 50 let… Načrt gradnje nove tribune znan

Mestna občina Kranj je z gradbenim dovoljenjem v letu 2010, rušenjem stare tribune leta 2011 in izgradnjo nove do leta 2013 opredelila načrt in izvedbo projekta, ki ima zgodovinsko ozadje: če bo šlo po načrtih, bo nova tribuna z dvorano in ostalimi pripomočki končana 50 let po gradnji stare! Naš klub ob tem pridobva prostore pod tribuno za člansko selekcijo in potrebne pogoje za odigravanje vseh tekem v Kranju: “Jasno je, da ima tribuna smisel le ob prenovi zelene površine in ogrevanjem pod njo, da bodo tekme mogoče v slabih pogojih ter ob razsvetljavi. Ali bo to tudi dejansko bodoča oblast uresničila, bomo videli. Do zdaj je bilo obljub veliko, a načrt je narejen. Tudi javno-zasebno partnerstvo obeta izkoristek vseh prostorov. Naš klub si zasluži ustrezne pogoje, a je naložba usmerjena predvsem v pravo podobo športnega centra. Na tribuni bo 2.500 sedežev in skupaj z tribuno vzhod so pogoji za mednarodne tekme zagotovljeni,” je dejal direktor kluba Miran Šubic in dodal, da vsa vsebina dela našega kluba jamči tudi ustrezen športni odziv. Orlovo gnezdo je nogometni dom, a Športni center Kranj naj bi bil – regijski vadbeni in tekmovalni center! Živi bili pa – videli …

Naslednja stran »