Fazanerija Murska Sobota

Ime Fazanerija ima v Soboti zelo določen pomen, ki ni samo seštevek tamkajšnjih vsebin. Gre za lepo gozdno površino na severozahodnem robu Sobote, kjer sta že pred drugo svetovno vojno našli prostor nogometno igrišče in kopališče. Fazanerija je danes parkovni gozd, v času Szaparyjevega fevdalnega gospodarstva pa je služila kot živalski vrt. Sobočani so kmalu po tistem, ko je dal grof Szapary odstraniti ograjo okrog svojega lovišča, Fazanerijo vzeli za svojo. V sklopu Fazanerije je nogometni stadion še danes in ravno po njem je Fazanerija v slovenskem merilu najbolj znana.

Murska Sobota je tudi za slovenske razmere majhno mesto s približno 12.500 prebivalci in nekaj večjo regijo, ki predstavlja – kakor koli obračamo številke – relativno majhen bazen potencialnih navijačev Mure, saj moramo odšteti pretežni del desnega brega Mure (štajerski del Pomurja in Prlekija) ter Beltince in Lendavo z njuno okolico, ki seveda ne dihajo za črno-belo barvo.

ZGODOVINA

Izgradnja igrišča na tem mestu sega v trideseta leta prejšnjega stoletja, čeprav so nogomet v Murski Soboti igrali tudi že dolgo pred ustanovitvijo kluba leta 1924. Arhitekt Franc Novak si je podobo mesta, rekreacijski del na zahodni strani in industrijski na nasprotni strani, verjetno zamislil še kot študent na Dunaju. Zato leta 1934, ko so mu kot pogodbenemu arhitektu občine naročili, naj izdela še načrte za kopališče in stadion, ni potreboval veliko časa. Atletska proga, ki bo obkrožala nogometno igrišče in atletske naprave, bo dolga 380 metrov in pokrita z lešem. Stadion bo varovala visoka lesena ograja, vhod bosta krasila dva stolpa, v katerih bo blagajna. Slovesna otvoritev stadiona z delno pokrito tribuno je bila v nedeljo, 28. junija 1936. Nosil je naziv Stadion Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in je bil med najlepšimi v državi. Pri gradnji stadiona so se s prostovoljnim delom še posebej izkazali nogometaši, ki so ravno tako delovali kot sekcija v SK Mura. Z zbiranjem prostovoljnih prispevkov, s tombolo in tedenskimi čajankami so zbrali precej sredstev. (Povzeto po časopisu Vestnik, 21. septembra 2006.)

Leta 1983 je bila zgrajena nova tribuna (danes imenovana “glavna” tribuna) ob zahodnem robu igrišča. Svojo prvotno podobo je sicer stadion obdržal bolj ali manj vse do leta 1991, ko ga je začel nogometni klub Mura temeljito obnavljati in posodabljati. Leta 1994 so izgradili severno in južno tribuno (najprej brez povezave med glavno in južno tribuno). Leta 2001 je bila izvedena nadstrešitev tribun.

Nogometni klub Mura je spomladi leta 1992 prenovil tudi bivše klubske prostore na vzhodni strani igrišča, ki bodo kmalu stari 70 let. Opravljena so bila obsežna gradbena in inštalacijska dela. V objektu so prenovili pisarniške prostore, v katerih so bili v 90. letih klubski prostori, ter gostinski lokal, ki je verjetno edini tovrstni v Sloveniji. Pravi navijaški, odet in opremljen z najrazličnejšimi navijaškimi artikli, originalnimi dresi Mure, s številnimi navijaškimi fotografijami, seveda vse v Murinih črnobelih barvah.

OPIS STADIONA

Danes je Fazanerija na pol (ne)dokončan projekt, ki so ga vedno tudi zidali le toliko, kolikor je bilo denarja ter brez dolgoročne vizije in skrbi za enotno obliko. Zato lahko na Fazaneriji vidimo neenotne tribune, ki so k sreči vsaj enotno nadstrešene. Na stadionu ni sodobnemu stadionu primernega sektorja za gostujoče navijače.

Stadion obkrožajo najobsežnejša izmed vseh – južna tribuna (za njo je glavni vhod na stadion), na zahodni strani glavna tribuna (ki je povezana z južno), ob potoku Ledava severna tribuna ter ob mestnem kopališču vzhodna tribuna – stojišče ter stara zgradba, v kateri je gostinski lokal. Za glavno tribuno so novi klubski prostori, pod njo pa garderobe, prostori za sodnike in ostalo osebje tekme.

KAPACITETA IN OBISKANOST
Osrednja – glavna tribuna ima kapaciteto 593 sedežev, od tega novinarski del 24 ter VIP loža 165. Južna tribuna je sestavljena iz pet sektorjev, njena skupna kapaciteta je 2.442 sedežev. Severna tribuna, na kateri je napis “MURA 05”, je sestavljena iz treh sektorjev. Na njej je skupno 747 sedišč in 125 stojišč (stojišča so podobno kot na izolskem stadionu zarisana) za domače navijače v ločenem delu tribune, ki pa lahko na derbijih predvsem na račun širokih stojišč tudi podvoji kapaciteto. Na vzhodni strani so betonska stojišča za dobrih 1.000 gledalcev (zaradi širokih stopnic bi bilo tudi tu možno podvojiti kapaciteto), vključno s kletko za gostujoče navijače. Skupna kapaciteta sedišč (plastični sedeži z naslonjali) je tako 3.782 sedežev. V kletko za gostujoče navijače se lahko narine tudi 200 ali več navijačev, čeprav je potrebno priznati, da so tako številna gostovanja v Murski Soboti prava redkost.

V času pisanja tega članka je Mura 05 odigrala štiri domače tekme, na katerih se je zbralo skupaj 6.150 gledalcev, kar je skoraj 1.600 na tekmo. Uradni podatki NZS kažejo seveda drugačno sliko. Navajajo kar 10.000 gledalcev oziroma 2.000 na tekmo. Športnih časopisov ne bomo omenjali, ker so s svojo neobjektivnostjo izven konkurence. Približno 1.600 gledalcev na tekmo v II. ligi je izjemen uspeh. Samo Maribor v I. ligi je uspel zbrati več gledalcev na svojih domačih tekmah. Glede na ponovno zelo težko situacijo, v kateri se je znašel klub, utegnejo postati te številke za dlje časa nedosegljive. Če osvežimo podatke z naslednjih domačih tekem, dobimo nekoliko manj optimistične podatke. Na še dveh domačih prvenstvenih tekmah (kar tri zaporedne tekme je Mura 05 odigrala v gosteh) se je zbralo skupaj 1.600 gledalcev, kar v dosedanjem delu prvenstva da 7.750 gledalcev oziroma približno 1.292 na tekmo. To so številke, ki močno prakašajo vseh preostalih devet prvoligašev (razen Maribora, seveda).

Največji obisk Fazanerije je verjetno neznana številka. Po novinarskih ocenah ta znaša celo 6.000 in 7.000, bolj verjetno pa je, da je realna številka okrog 5.000. V preteklih časih so bili najbolj obiskani derbiji proti Beltincem, Olimpiji in Mariboru ter evropske tekme. V novejši zgodovini pa sta to nedvomno tekma med Slovenijo in Madžarsko ter prijateljska med Muro in Crveno zvezdo, tudi proti Hajduku, še v časih Georga Subana.

Gringosi še vedno držijo rekord iz leta 1995, ko se je na finalni pokalni tekmi med Muro in Publikumom zbralo med 350 in 400 Gringosov. Tej številki so se približali marca letos na tekmi proti Olimpiji (skoraj 250 Gringosov) ter na tekmi proti Primorju, ko se je zbralo približno 200 Gringosov. V zlatih letih navijanja na Fazaneriji se je na vzhodnem stojišču (1993-1996) na ligaških derbijih pogosto zbiralo med 150 in 250 Gringosov. Številka največjega obiska bi bila z lahkoto presežena, če se Gringosi ne bi vedno zapirali v kletko na severni tribuni. Če bi že takrat poskušali severno tribuno v celoti spremeniti v navijaško tribuno, bi jim to v veliki meri na derbijih uspelo. Pri tem ne pozabimo, da ima severna tribuna preko 700 sedišč. Za tako majhno mesto in regijo bi bil to fenomenalen dosežek.

PROJEKT FAZANERIJA
Preden preidemo na ocenjevanje, osvežimo spomin s projektom Fazanerija.

Prenovljeni stadion bi bil del celostnega projekta rekreacijskega centra Fazanerija, ki je bil zastavljen zelo ambiciozno. O tem pričata tudi predvidena drsalna dvorana in hotel, dimenzioniran na približno 200 postelj, ki sta bila zamišljena v neposredni soseščini nogometnega stadiona. Izgradnje stadiona bi se naj lotili jeseni 2008 oziroma najpozneje spomladi leta 2009. Zdaj je jasno, da o čem podobnem še lep čas ne bomo niti razmišljali. Gradbena faza stadiona bi naj sicer potekala predvidoma tri mesece.

Ob dograditvi stadiona bi naj nekoliko pomaknili igralno površino, ki bi naj bila ogrevana z geotermalno energijo, proti glavni tribuni, še vedno pa bi bil stadion brez atletske steze. Tudi če bi jo želeli, to ne bi bilo izvedljivo, saj za goloma za atletsko stezo ni prostora. Po načrtu tribune naj ne bi bile sklenjene na SV in JV, kjer bi postavili par reflektorjev, ki bi naj po trditvah strokovnjakov zadosti osvetljevala igrišče. V vsakem primeru pa tribune ne bodo oblikovale kroga, saj bi za slednje morali rušiti del severne in del južne tribune, kar pa po besedah snovalcev projekta niso želeli.

Kapaciteta dograjenega stadiona bi naj bila najmanj okrog 6.500 sedežev, možno pa je bilo celo, da bi se končna kapaciteta Fazanerije približala številki 8.000. Po načrtu bi naj imela nova vzhodna tribuna med 1.000 in 2.000 sedežev, severna tribuna okrog 1.000, povezava med severno in glavno tribuno med 1.300 in 2.000 ter južna 2.600 sedežev. Vsi sedeži na vseh tribunah bi naj bili v črni in beli barvi.

OCENJEVANJE

Sektor za domače navijače: ocena 8 – dobro, a lahko bi bilo boljše

Sektor za domače navijače je danes lociran na skrajnem zahodnem delu severne tribune, ki je na Fazaneriji znana kot tribuna z temperamentno in najbolj zvesto publiko. Na njej se zbirajo različni sloji gledalcev, dosti je nekdanjih Gringosov, ki so po “navijaški upokojitvi” izbirali med severno tribuno in vzhodnim stojiščem. Že od marca 2009 Gringosi ne navijajo v navijaški kletki, saj so se preselili na osrednji del severne tribune, na predel, kjer je s črnimi stoli izpisano ime MURA. Zaradi nove lokacije imajo večkrat težave z varnostno službo in policijo. Navijaška kletka na severni tribuni je pred leti služila tudi kot sektor za gostujoče navijače.

Plusi navijaškega sektorja: sektor je na tribuni, kar omogoča udobno navijanje oziroma spremljanje nogometa na igrišču, je za golom (resda ni neposredno za golom, ampak na zahodnem robu tribune), tribuna je pokrita s streho, sektor je brez sedežev, torej gre za pravi navijaški sektor. Pomanjkljivosti: pretirane ograje pričajo, da gre za navijaško kletko. Ob izgradnji Fazanerije je pogosto šlo bolj za improviziranje kot za profesionalni pristop k načrtovanju stadiona in izgradnje (stadion je bil dograjevan v več fazah), posledica tega je vidna vsakomur, ki obišče Fazanerijo. Na žalost je navijaški sektor vseeno preveč pomaknjen iz središča tribune.

Sektor za gostujoče navijače: ocena 5 – navijaču neprijazna tribuna

Sektor za gostujoče navijače je že bil na skoraj vseh mogočih lokacijah Fazanerije. Tudi na severni tribuni (tako na njenem zahodnem kot vzhodnem robu) in na vzhodnem stojišču (ob gostinskem lokalu in tam, kjer se nahaja danes).

Pomanjkljivosti sektorja so številne: betonske stopnice so že vidno obrabljene, prave tribune ni, ni strehe, gre za navijaško kletko, ni za golom, pred kletko je prehod za domače gledalce in navsezadnje glede na videno, zna biti sektor dokaj nevaren za vinjene ali kako drugače “obdelane” navijače, ki se pogosto usedejo  zadaj na vrh obrabljene ograje. Na sektorju vsaj ni sedežev, torej gre za navijaško stojišče in čeprav je betonska podlaga že dokaj načeta, omogoča vsaj relativno dobro spremljanje igre.

Izgled stadiona: ocena 7 – povprečno
Za Fazanerijo bi lahko rekli, da je stadion nasprotij. Na eni strani nogometni stadion z dušo in temperamentnimi gledalci, tribune za goloma, kar ima redko kateri slovenski stadion, po drugi strani nepovezane tribune (razen povezanih juga ter glavne tribune) in praznine med tribunami ter zelo različnimi barvami in povsem neprimernemi sedeži na največjem sektorju – jugu. Medtem ko večina tribun še vedno izgleda solidno, skorajda kot novo, pa je npr. vzhodna tribuna potrebna prenove.

Zaenkrat so načrti o prenovi Fazanerije splavali po Ledavi. Za trenutno situacijo in potrebe je Fazanerija več kot dovolj dobra in velika (za novo lokacijo gostujočih navijačev pa bi ob prvi prenovi stadiona nujno morali poskrbeti, če ne zaradi česa drugega vsaj iz varnostnih razlogov).

Skupna ocena: 7 – povprečno

Fazanerija si je samo zaradi zaokroževanja ocen prislužila sedmico – zelo slabo sedmico. Verjetno je marsikdo pričakoval boljšo, manj obremenjujočo oceno za simpatični nogometni stadion, ki žal že nekaj let životari v tretji oziroma drugi ligi. Če bi ocenjevali vzdušje in obiskanost, bi se stadion uvrstil na zanesljivo drugo mesto, ne glede na životarjenje v II. ligi, po zvestobi gledalcev verjetno na prvo, vendar je resničnost – stanje in izgled Fazanerije – le na prvi pogled optimistična.

Če ne bi v naravno pot razvoja stadiona ob nepravem trenutku posegla država z novim zakonom o javnozasebnem partnerstvu in če ne bi prišlo do komunikacijskih ovir med najpomembnejšima človekoma, od katerih je odvisna usoda stadiona in kluba, bi danes lahko spremljali Muro v I. ligi na enem najsodobnejših in najlepših stadionov v državi. Do takrat pa bomo še vedno ob redkih prenosih v živo prisiljeni gledati strošeno 70-letno zgradbo namesto novih tribun, praznine med tribunami in na pol prazne tribune, ki so posledice dejstva, da tukajšnji ljubitelji nogometa v projekt Mura 05 ne verjamejo več. In ravno slednje je za Pomurce najbolj pomembno.  Ni namreč toliko važno, ali njihov klub igra v I., II. ali še kakšni nižji ligi. Da napolnijo stadion, je pomembno, da verjamejo v projekt.