Pregled slovenskih stadionov

Zap. št.	Stadion	Mesto	Klub	Sedeži	Skupna kapaciteta
1.	Arena Petrol	Celje	CM Celje	13.006	13.006
2.	Ljudski vrt	Maribor	Maribor	12.514	12.514
3.	Fazanerija	Murska Sobota	Mura 05	3.782	5.500
4.	Športni park	Domžale	Domžale	2.726	3.000
5.	Bonifika	Koper	Koper	2.683	3.000
6.	Športni park	Nova Gorica	Gorica	2.310	3.000
7.	Spodnja Šiška	Ljubljana	Olimpija/Interblock	2.308	2.500
8.	Mestni stadion	Ptuj	Drava	2.207	3.000
9.	Športni park	Lendava	Nafta	2.011	2.500
	Ob jezeru	Velenje	Rudar	1.822	2.500
	Stadion Primorja	Ajdovščina	Primorje	1.670	3.000
	Športni park	Beltinci	Beltinci	1.441	3.500
	Mestni stadion	Izola	Izola	729	6.000

Povezave do predstavitev stadionov:

Športni park Lendava

Bonifika Koper

Mestni stadion Ptuj

Spodnja Šiška Ljubljana

Športni park Nova Gorica

Fazanerija Murska Sobota

Stadion Primorje

Arena Petrol Celje

Športni park Domžale

Ob jezeru Velenje

Ljudski vrt Maribor

Mestni stadion Izola

Športni park Beltinci

Zanimivosti: Največje tribune slovenskih stadionov

Pričenjamo z novo rubriko Zanimivosti, v kateri bomo predstavljali zanimive fotografije, dogodke, članke … iz sveta tribun in navijačev – tako iz Slovenije kot iz tujine.

Po predstavitvi slovenskih stadionov nas je zanimalo, katere so največje tribune v Sloveniji.  Kot spodnjo mejo smo tokrat določili kapaciteto 2.000 sedežev. V izbor je tako prišlo 10 tribun.

1. mesto – 4.884 sedežev: zahodna tribuna – Arena Petrol

2. mesto – 4.409 sedežev: vzhodna tribuna – Ljudski vrt

3. mesto – 4.068 sedežev: zahodna (glavna) tribuna – Ljudski vrt

4. mesto – 3.601 sedežev: vzhodna (glavna) tribuna – Arena Petrol

5. mesto – 2.981 sedežev: severna tribuna – Arena Petrol

6. mesto – 2.442 sedežev: južna tribuna – Fazanerija

7. mesto – 2.154 sedežev: zahodna (glavna) tribuna – Športni park Nova Gorica

8. mesto – 2.103 sedežev: zahodna (glavna) tribuna – Športni park Domžale

9. mesto – 2.033 sedežev: južna tribuna – Ljudski vrt Maribor

10. mesto – 2.004 sedežev: severna tribuna – Ljudski vrt Maribor

Po zadnjem krogu ocenjevanja

Končna lestvica po enajstih predstavljenih stadionih – Ljudski vrt, Ob jezeru Velenje, Športni park Domžale, Arena Petrol, Stadion Primorje, Fazanerija Murska Sobota, Športni park Nova Gorica, Spodnja Šiška Ljubljana, Mestni stadion Ptuj, Bonifika Koper in Športni park Lendava – po različnih kriterijih.

Pri ocenjevanju smo upoštevali izgled stadiona ter tribuni za navijaški skupini – tako za domačo kot za gostujočo. Tako so stadioni, kjer so za navijače ustrezno poskrbeli, imeli že iz izhodišča občutno prednost pred stadioni, kjer so bili navijači zapostavljeni, ali celo obravnavani popolnoma nesprejemljivo. Kljub gospodarski krizi načrti za izgradnjo novih in posodobitev obstoječih stadionov po Sloveniji niso zapostavljeni, tako da si lahko v prihodnosti obetamo še nekaj novosti in posodobitev. Verjamemo, da bo to pomemben dejavnik pri povečanju števila gledalcev na slovenskih stadionih.

V prihodnje bomo stadionom namenili še nekaj pozornosti – predstavili bomo še kakšen stadion, seveda “izven konkurence”, ki ga torej ne bomo ocenjevali, ampak zgolj predstavili v sliki in besedi. V Sloveniji je namreč še kakšen stadion, ki si zasluži naziv stadion, na katerem se je nekoč igral kakovosten prvoligaški nogomet, še vedno stojijo stadioni, iz katerih so navijaške predstave še vedno zelo žive, čeprav na teh stadionih že vrsto let vlada navijaško mrtvilo. In vrgli bomo še kakšen pogled na že predstavljene stadione in njihove tribune.

SKUPNA OCENA:

1.Ljudski vrt 10

2. Arena Petrol Celje 9

3. Fazanerija Murska Sobota 7

4. Bonifika Koper 6

4. Mestni stadion Ptuj 6

4. Spodnja Šiška Ljubljana 6

4. Športni park Nova Gorica 6

4. Ob jezeru Velenje 6

9. Športni park Lendava 5

9. Športni park Domžale 5

11. Stadion Primorje 3

IZGLED STADIONA:

1. Arena Petrol Celje 9

1. Ljudski vrt 9

3. Fazanerija Murska Sobota 7

3. Športni park Lendava 7

3. Športni park Nova Gorica 7

3. Športni park Domžale 7

7. Bonifika Koper 6

7. Mestni stadion Ptuj 6

7. Spodnja Šiška Ljubljana 6

7. Ob jezeru Velenje 6

11. Stadion Primorje 3

DOMAČA TRIBUNA:

1. Ljudski vrt 10

2. Arena Petrol Celje 9

3. Fazanerija Murska Sobota 8

4. Bonifika Koper 6

4. Mestni stadion Ptuj 6

4. Spodnja Šiška Ljubljana 6

4. Športni park Lendava 6

4. Športni park Domžale 6

9. Športni park Nova Gorica 5

9. Ob jezeru Velenje 5

11. Stadion Primorje 4

GOSTUJOČA TRIBUNA:

1. Ljudski vrt 10

2. Arena Petrol Celje 8

3. Bonifika Koper 7

3. Spodnja Šiška Ljubljana 7

5. Ob jezeru Velenje 6

6. Fazanerija Murska Sobota 5

6. Mestni stadion Ptuj 5

6. Športni park Nova Gorica 5

9. Stadion Primorje 3

9. Športni park Lendava 3

9. Športni park Domžale 3

KAPACITETA SEDEŽEV

1. Arena Petrol Celje 13.006

2. Ljudski vrt 12.514

3. Fazanerija Murska Sobota 3.782

4. Športni park Domžale 2.726

5. Bonifika Koper 2.683

6. Športni park Nova Gorica 2.310

7. Spodnja Šiška Ljubljana 2.308

8. Mestni stadion Ptuj 2.207

9. Športni park Lendava 2.011

10. Ob jezeru Velenje 1.822

11. Stadion Primorje 1.670

Povezave do predstavitve stadionov:

Športni park Lendava

Bonifika Koper

Mestni stadion Ptuj

Spodnja Šiška Ljubljana

Športni park Nova Gorica

Fazanerija Murska Sobota

Stadion Primorje

Arena Petrol Celje

Športni park Domžale

Ob jezeru Velenje

Ljudski vrt Maribor

Ljudski vrt Maribor

Ljudski vrt se je v kvalifikacijah za uvrstitev na svetovno nogometno prvenstvo v Južni Afriki izkazal kot odličen gostitelj. Zlati časi v 90. letih za Bežigradom se niso le ponovili, vzdušje je bilo v Ljudskem vrtu celo nadgrajeno. Za slovenske razmere je Ljudski vrt veličasten stadion, modernega a hkrati tradicionalnega izgleda, za razliko od preostalih slovenskih stadionov kot pozitivna sprememba – neklasičnih barv sedišč, iz našega vidika sta še posebej kakovostna oba navijaška sektorja.

Po zadnjem popisu ima mesto Maribor slabih 94.000 prebivalcev, mestna občina pa približno 110.500. Maribor je v tem trenutku edini klub v Sloveniji, ki lahko na tekmah napolni stadion. To veliko kapaciteto mu dajejo bogata tradicija, veliko mesto Maribor kot središče celotne regije, velika privrženost navijačev tako klubu kot mestu, nenazadnje pa tudi ogromno območje, ki navijaško gravitira ravno na Maribor – to območje pa se razteza od meje s sosedo Avstrijo na severu, skorajda do Celja na jugu, od Koroške na severozahodu pa vse do Zavrča na jugovzhodu. Pravzaprav lahko zatrdimo, da se navijači Maribora pravzaprav končajo tam, kjer ljudje navijajo za Celje oziroma za Muro.

ZGODOVINA

Zgrajen leta 1962. Ime je stadion dobil po mariborskem javnem drevesnem parku (Volksgarten), ki je bil zasajen leta 1873 na zemljišču sedanjega stadiona. Park je bil kasneje preurejen v vojaško strelišče, leta 1920 pa je bilo na tem zemljišču urejeno prvo nogometno igrišče. Sedanje igrišče je bilo zgrajeno leta 1952 (travo so obnovili leta 1994 in 2000, povsem pa ob prenovi stadiona, namakalni sistem je bil narejen leta 2000). Nadmorska višina igrišča je 274,5 m. Tribuna v Ljudskem vrtu je bila zgrajena leta 1962, pokrita je v obliki loka, katerega središčna višina znaša 18,4 m, celotna dolžina pa 129,8 m.

Leta 1994 so lesene klopi zamenjali plastični stoli, leta 1999 je bila obnovljena loža, na pokriti tribuni so tudi mesta za novinarje. Leta 1998 so plastični stoli zamenjali tudi betonska stojišča na nepokritih tribunah, leta 1999 pa so povečali kapaciteto stadiona z izgradnjo treh novih vrst na nepokriti tribuni. Ljudski vrt je tako sprejel 10.030 gledalcev. Leta 1994 je Ljudski vrt dobil eno od največjih pridobitev, razsvetljavo igrišča. Na štirih stebrih višine 40 m je pritrjenih 216 reflektorjev. Prva tekma pod reflektorji v Ljudskem vrtu se je odigrala 24. avgusta 1994, ko je NK Maribor slavil rekordno zmago v evropskih tekmovanjih – Maribor – Norma (EST) 10:0.

Leta 1998 je bil na razpisu za obnovo stadiona sprejet projekt Ring, ki je predvideval obnovo severne, južne in vzhodne tribune. NK Maribor je s svojim vložkom v obnovo stadiona leta 1999 pokazal jasno namero, da prevzame upravljanje Ljudskega vrta.

Opomba: ZGODOVINA povzeta po spletni strani NK Maribor.

OPIS STADIONA

Stadion sestavljajo glavna – zahodna, vzhodna, južna in severna tribuna. Vse nove tribune – vzhodna, severna in južna so zgrajene po vzoru na najstarejšo zahodno tribuno, za katero je značilen visok in po celotni dolžini tribune obok. Na ta način so poskrbeli za enoten videz celotnega stadiona (žal v Sloveniji preostale stadione gradijo po etapah, posledica tega pa je neenoten izled), hkrati pa ohranili znamenitost nekdanjega Ljudskega vrta, po čemer je bil mariborski stadion poznan daleč naokrog. Zaenkrat je prenovljena travnata podlaga, glavna tribuna pa še čaka na prenovo. Pod novimi tribunami so prostori večinoma trenutno še prazni.

KAPACITETA IN OBISKANOST

Na južni tribuni je nameščenih 2.033 sedežev brez naslonjala, na vzhodni 4.409 sedežev z naslonjalom, na glavni tribuni 4.068 sedežev z naslonjalom in na severni tribuni 2.004 sedežev (1.397 z naslonjalom in 607 brez). Skupna kapaciteta Ljudskega vrta tako znaša 12.514 sedežev in je trenutno drugi največji stadion v Sloveniji. Na celotnem stadionu je 2.640 sedežev brez naslonjala in 9.874 z naslonjalom. Zanimivo je, da uradni podatek o kapaciteti Ljudskega vrta govori o 12.436 sedežih, na stadioni.org najdemo podatek 12.437 sedežev, na spletni strani NZS pa podatek 12.435 sedežev. Predvidevamo, da do razlike z našimi podatki prihaja zaradi tega, ker so po prvem štetju sedežev v Ljudskem vrtu najverjetneje naknadno namestili še dodatne sedeže, vendar jih niso prešteli ponovno oziroma popravili številke. Kakor koli, glede na velikost stadiona ne gre za kakšno pomembno razliko, je pa res, da bi na vseh tekmah, ko je bil Ljudski vrt za vse zainteresirane premajhen, ljudje za te dodatne vstopnice plačevali tudi občutno višje cene, samo da pridejo do njih.

V jesenskem delu sezone je Maribor odigral doma dvanajst prvenstvenih tekem, od tega prvi dve proti Gorici in Nafti zaradi kazni disciplinskega sodnika NZS pred praznimi tribunami. Na preostalih desetih tekmah se je po uradnih podatkih NZS zbralo skupaj 20.500 gledalcev, torej v povprečju približno 2.050 na tekmo. Tudi tu je nemogoče ugotoviti popolnoma realno številko,  ki je zagotovo manjša, v vsakem primeru pa je bil Ljudski vrt v jesenskem delu sezone najbolj obiskan nogometni stadion v Sloveniji.

Ljudski vrt je bil od svoje uradne otvoritve leta 2007 že večkrat razprodan – torej lahko govorimo o največjem obisku približno 12.500 gledalcev. Zanimivo pa je, da je Ljudski vrt sprejel tudi že 15.000, omenja se celo številka 20.000 gledalcev, še v 60. letih na derbijih med Mariborom in Olimpijo. Ne pozabimo pa tudi tekme proti Beltincem leta 1997, ko je Maribor prvič v samostojni Sloveniji osvojil naslov državnega prvaka. Takrat bi naj bilo na tekmi okrog 14.000 gledalcev.

OCENJEVANJE

Sektor za domače navijače: ocena 10 – ultra

Končno navijaški sektor, kakršnega želimo videti po vseh slovenskih stadionih – sektor je za golom, na pokriti tribuni, ker si ne predstavljamo navijanja sede, hkrati pa bi bil dandanes sektor brez sedežev čuden, težave pa bi se pojavile predvsem na mednarodnih tekmah. Zato so sedeži brez naslonjala idealna rešitev za navijaški sektor. Odkar so odstranili, kot se je žal izkazalo na tekmi proti Celju, življenjsko nevarno ograjo z ostrimi žagicami, je južna tribuna dejansko popolna.

Na južni tribuni je 2.033 sedežev brez naslonjala. Viole se zbirajo za golom, na tekmah, po katerih je veliko povpraševanje, pa običajno zapolnijo več ali manj vse sektorje na svoji tribuni.

Sektor za gostujoče navijače: ocena 10 – ultra

Še en navijaški sektor za zgled. Sektor je na pokriti tribuni za golom, na ožjem navijaškem sektorju so nameščeni sedeži brez naslonjala. Ob velikem številu gostujočih navijačev jim je namenjen ves ali vsaj večinski del severne tribune, čeprav sta le dva začetna sektorja v popolnosti s sedeži brez naslonjal, preostali sektorji pa z običajnimi sedeži z naslonjali. Če bi iskali iglo v senu, bi lahko rekli, da je malce moteča pomaknjenost primarnega gostujočega sektorja iz središča severne tribune (kadar gostuje manj navijačev, jih namestijo v ta  začetni sektor na severni tribuni, ne pa neposredno za golom). Nekoliko moteče so tudi dodatne ograje v tem začetnem navijaškem sektorju, v primerjavi z ograjami na gostujočih navijaških sektorjih ostalih stadionov po Sloveniji pa kljub vsemu predstavljajo sprejemljivo rešitev varovanja pred gostujočimi navijači.

Izgled stadiona: ocena 9 – zelo dobro

Ljudski vrt si zasluži maksimalno oceno za izgled in funkcionalnost novih treh tribun, dodatni zadnji plus je zmanjkal le pri glavni zahodni tribuni, ki še čaka na prenovo. Reflektorji že od leta 1994 osvetljujejo stadion pod Kalvarijo in so nasploh odlično postavljeni v okolje stadiona in so hkrati zelo funkcionalni, vsaj če se spomnimo reflektorjev po kakšnih drugih slovenskih stadionih, ali pa če se spomnimo na težave, s katerimi se ob načrtovanju reflektorjev ubadajo v nekaterih drugih slovenskih mestih.

Skupna ocena: ocena 10 – ultra

Ljudskemu vrtu manjka še prenova glavne tribune pa seveda da prostori pod preostalimi tremi tribunami zaživijo. Pri ocenjevanju stadionov na fotoultras.si nas sicer bolj kot kaj drugega zanimajo tribune, še posebej navijaške. Iz tega vidika lahko rečemo, da je Ljudski vrt ponudil odlično rešitev te problematike, pika na i bo dana po prenovi glavne tribune, ko bo poskrbljeno tudi za enotni izgled vseh štirih tribun. In kar je zelo pomembno – mesto in regija živita s stadionom in s klubom. Za njih, kakor tudi za vso Slovenijo, lahko rečemo, da je Ljudski vrt pravo nogometno svetišče.

Stadion Primorje

NK Primorje iz Ajdovščine se je v vseh letih slovenske lige izkazalo kot stabilen prvoligaš, ki je na svojih tekmah gostilo številne gostujoče navijaške skupine. To je tudi edini razlog, da smo stadion Primorja uvrstili med izbrane stadione, ki jih predstavljamo na fotoultras.si. Izgled stadiona v Ajdovščini namreč ne opravičuje mesto med ostalimi slovenskimi stadioni, čeprav je res, da se Slovenija (z dvema izjemama) ne more ravno pohvaliti na tem področju.

Mesto Ajdovščina nima niti 6.500 prebivalcev, s številnimi okoliškimi vasmi pa nabere že skoraj zavidljivih 20.000 prebivalcev, kar pa je kljub vsemu dosti premalo za potencialno velik bazen navijačev. In res se na stadionu Primorja zbira zanemarljivo majhno število navijačev. Kljub temu pa je razveseljiva novica vsaj ta, da se je v teh dneh pričela prenova stadiona.

ZGODOVINA

Stadion Primorja je bil zgrajen leta 1929, ko so hoteli Italijani pridobiti na svojo stran čim več mladih, med katerimi bi lahko širili duh fašizma. Iz tistega časa je tudi pokrita tribuna. Ker je bilo igrišče ob Goriški cesti po vojni zapuščeno in neprimerno, se je aktivnost odvijala na Policah. Leta 1948 se je začela obnova današnjega igrišča, ekipa pa je medtem trenirala na travnati površini na letališču. Veliko je prispeval SGP Primorje in takratni predsednik Friderik Pavlič.

Stadion je pozicioniran na obrobje mesta v smeri proti Novi Gorici, vpet pa med letališče in pokopališče. In prav ta dva kraja sta v zgodovini dajala stadionu poimenovanja. Ob zmagah je bil stadion poimenovan kot »STADION OB LETALIŠČU«, ob porazih pa »STADION OB POKOPALIŠČU«. Domači nogometni navdušenci pa velikokrat vzpodbujajo domače nogometaše s tem, da jih usmerjajo in sicer proti »BATIČU« ali »LOKAVCU«.

Opomba: ZGODOVINA je povzeta po spletni strani NK Primorje.

OPIS STADIONA

Stadion Primorja, kot smo ga poznali do sedaj, je bil verjetno najbolj obupen stadion v višjih ligah v Sloveniji. Glavna tribuna – relikt iz preteklosti – že leta ni primerna za spremljanje nogometa v prvi ligi (Primorje tekmuje letošnjo sezono v II. ligi) . V levo stran od glavne tribune (proti severu) se je drži novozgrajena nepokrita tribuna, sektor sedišč, na katerega so nameščeni zeleni plastični sedeži z naslonjalom.

Desno od glavne tribune (proti jugu – v smeri proti Goriški cesti) je manjši sektor, nekaj betonskih plošč – sektor stojišč.

Še naprej v smeri proti severu najdemo sektor stojišč, skorajda identičen tistemu z desne strani glavne tribune. Takoj za njo pa se že prične sektor za severnim golom.

Začetek tega sektorja je v bistvu sektor za gostujoče navijaške skupine, kletka, ki je z ograjami tudi fizično ločena od preostalega sektorja za golom. Sektor za golom sestavljajo tri betonske stopnice, na višji dve so nameščeni plastični sedeži, od katerih jih je verjetno samo še slaba polovica primerna za spremljanje tekem. Na tem mestu so nekoč navijali ultrasi Primorja – Red devilsi.

Na vzhodni strani (nasproti glavne tribune) je sektor sedišč – podaljšan po celotni dolžini igrišča. Na tej strani so tudi klopi za rezervne igralce.

Za golom na južni strani ni nobene infrastrukture namenjene gledalcem. Na tej strani je semafor.

PROJEKT

Primorje je zadnjo tekmo v jesenskem delu prvenstva proti Šentjurju odigralo tudi zadnjo tekmo na obstoječem stadionu. Gradbena dela na stadionu so se namreč že začela. Najprej bo zgrajena vzhodna tribuna, nato bo “odrezan” južni del za golom, kjer bo parkirišče, spomladi bo podoba stadiona zaokrožena z izgradnjo zahodne tribune, prenovo zelenice in s postavitvijo reflektorjev. V spomladanskem delu prvenstva bo Primorje svoje domače tekme odigralo na katerem od sosednjih, bližnjih stadionov, ki izpolnjujejo pogoje za igranje v drugi ligi.

Opomba: PROJEKT povzet po Ekipi, 7. 11. 2009.

KAPACITETA IN OBISKANOST

Stadion Primorja ima uradno kapaciteto 3.000 gledalcev. Kapaciteta sedišč je naslednja … Glavna tribuna lahko sprejme 125 gledalcev, njen prizidek (tribuna z zelenimi sedeži) 413 gledalcev in vzhodna tribuna 800 gledalcev. Na severni tribuni smo našteli približno 330 sedežev, od tega jih je polovica neuporabnih in nevarnih za sedenje. Skupno kapaciteto sedežev smo zaokrožili na 1.670 sedežev. Na stadionu je še kar nekaj prostora, ki bi ga lahko izkoristili za stojišča (poleg že omenjenih sektorjev stojišč), čeprav za to verjetno še lep čas ne bo nobene potrebe.

Revija SNL 2008/09 navaja kot rekordni obisk stadiona številko 3.200.

Aprila 1996. leta je bilo na gostovanju v Ajdovščini skoraj 200 Goriških vrtnic, vsega skupaj pa bi naj bilo takrat v Ajdovščini menda celo 2000 pristašev Gorice. Nekdanja domača skupina Red devils je spadala med manjše skupine, njihova največja številka nam ni znana. V intervjuju z njimi (revija Ultra, št. 3, februar 1996) smo lahko prebrali, da je štela skupina sredi leta 1995 približno 70 rednih navijačev.

OCENJEVANJE

Sektor za domače navijače: ocena 4 – za kurac

Primorje organiziranih navijačev že lep čas nima. Ko so Red devilsi še navijali, so bili locirani za golom. Ta sektor je danes zapuščen in zanemarjen. Sektor ni na tribuni, temveč na dveh betonskih stopnicah in kljub temu, da stadion nima atletske steze, je dosti preveč oddaljen od igrišča. Je brez strehe, na sektorju so še vedno nameščeni sedeži, od katerih jih je polovica celo nevarnih za morebitne gledalce na tem delu stadiona. Sektor niti nima oblike, ki bi bila primerna za organizirano navijaško skupino.

Sektor za gostujoče navijače: ocena 3 – obupno

Sektor za gostujoče navijače je vrinjen na začetek sektorja za (nekoč aktivne) domače navijače. Pravzaprav je na istih betonskih stopnicah kot preostali sektor za severnim golom, le da je od njega fizično ločen z ograjo. Gre za pravo navijaško kletko s tremi betonskimi stopnicami. Za ta sektor je težko najti kakšno dobro besedo.

Izgled stadiona: ocena 3 – obupno

Kar je pozitivnega na stadionu, so tribune na vzhodni strani stadiona in prizidek glavne tribune. Ostalo so stare, strošene tribune, nekatere celo žaljive za obiskovalce stadiona, še posebej, če so prisiljeni spremljati nogomet iz tistih tribun. Res je bil skrajni čas, da stadion v Ajdovščini pokaže drug, nov obraz.

Skupna ocena: ocena 3 – obupno

Obstoječi stadion Primorja je izjema v slovenskem prostoru – v negativnem smislu. Posamezni vaški klubi v četrtih ligah imajo lepe in funkcionalne stadione v primerjavi z ajdovskim. Veseli nas dejstvo, da so se gradbena dela na stadionu že pričela in da bomo po dokončani prenovi ajdovskemu stadionu lahko pripeli neprimerno boljšo oceno. Resda ne bodo tribune na vseh štirih straneh, resda ne bo stadion po obiskanosti pokal po šivih, a ljubitelji nogometa v Ajdovščini in gostujoči navijači si zaslužijo spremljati nogomet na človeka dostojnem stadionu.

Fazanerija Murska Sobota

Ime Fazanerija ima v Soboti zelo določen pomen, ki ni samo seštevek tamkajšnjih vsebin. Gre za lepo gozdno površino na severozahodnem robu Sobote, kjer sta že pred drugo svetovno vojno našli prostor nogometno igrišče in kopališče. Fazanerija je danes parkovni gozd, v času Szaparyjevega fevdalnega gospodarstva pa je služila kot živalski vrt. Sobočani so kmalu po tistem, ko je dal grof Szapary odstraniti ograjo okrog svojega lovišča, Fazanerijo vzeli za svojo. V sklopu Fazanerije je nogometni stadion še danes in ravno po njem je Fazanerija v slovenskem merilu najbolj znana.

Murska Sobota je tudi za slovenske razmere majhno mesto s približno 12.500 prebivalci in nekaj večjo regijo, ki predstavlja – kakor koli obračamo številke – relativno majhen bazen potencialnih navijačev Mure, saj moramo odšteti pretežni del desnega brega Mure (štajerski del Pomurja in Prlekija) ter Beltince in Lendavo z njuno okolico, ki seveda ne dihajo za črno-belo barvo.

ZGODOVINA

Izgradnja igrišča na tem mestu sega v trideseta leta prejšnjega stoletja, čeprav so nogomet v Murski Soboti igrali tudi že dolgo pred ustanovitvijo kluba leta 1924. Arhitekt Franc Novak si je podobo mesta, rekreacijski del na zahodni strani in industrijski na nasprotni strani, verjetno zamislil še kot študent na Dunaju. Zato leta 1934, ko so mu kot pogodbenemu arhitektu občine naročili, naj izdela še načrte za kopališče in stadion, ni potreboval veliko časa. Atletska proga, ki bo obkrožala nogometno igrišče in atletske naprave, bo dolga 380 metrov in pokrita z lešem. Stadion bo varovala visoka lesena ograja, vhod bosta krasila dva stolpa, v katerih bo blagajna. Slovesna otvoritev stadiona z delno pokrito tribuno je bila v nedeljo, 28. junija 1936. Nosil je naziv Stadion Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in je bil med najlepšimi v državi. Pri gradnji stadiona so se s prostovoljnim delom še posebej izkazali nogometaši, ki so ravno tako delovali kot sekcija v SK Mura. Z zbiranjem prostovoljnih prispevkov, s tombolo in tedenskimi čajankami so zbrali precej sredstev. (Povzeto po časopisu Vestnik, 21. septembra 2006.)

Leta 1983 je bila zgrajena nova tribuna (danes imenovana “glavna” tribuna) ob zahodnem robu igrišča. Svojo prvotno podobo je sicer stadion obdržal bolj ali manj vse do leta 1991, ko ga je začel nogometni klub Mura temeljito obnavljati in posodabljati. Leta 1994 so izgradili severno in južno tribuno (najprej brez povezave med glavno in južno tribuno). Leta 2001 je bila izvedena nadstrešitev tribun.

Nogometni klub Mura je spomladi leta 1992 prenovil tudi bivše klubske prostore na vzhodni strani igrišča, ki bodo kmalu stari 70 let. Opravljena so bila obsežna gradbena in inštalacijska dela. V objektu so prenovili pisarniške prostore, v katerih so bili v 90. letih klubski prostori, ter gostinski lokal, ki je verjetno edini tovrstni v Sloveniji. Pravi navijaški, odet in opremljen z najrazličnejšimi navijaškimi artikli, originalnimi dresi Mure, s številnimi navijaškimi fotografijami, seveda vse v Murinih črnobelih barvah.

OPIS STADIONA

Danes je Fazanerija na pol (ne)dokončan projekt, ki so ga vedno tudi zidali le toliko, kolikor je bilo denarja ter brez dolgoročne vizije in skrbi za enotno obliko. Zato lahko na Fazaneriji vidimo neenotne tribune, ki so k sreči vsaj enotno nadstrešene. Na stadionu ni sodobnemu stadionu primernega sektorja za gostujoče navijače.

Stadion obkrožajo najobsežnejša izmed vseh – južna tribuna (za njo je glavni vhod na stadion), na zahodni strani glavna tribuna (ki je povezana z južno), ob potoku Ledava severna tribuna ter ob mestnem kopališču vzhodna tribuna – stojišče ter stara zgradba, v kateri je gostinski lokal. Za glavno tribuno so novi klubski prostori, pod njo pa garderobe, prostori za sodnike in ostalo osebje tekme.

KAPACITETA IN OBISKANOST
Osrednja – glavna tribuna ima kapaciteto 593 sedežev, od tega novinarski del 24 ter VIP loža 165. Južna tribuna je sestavljena iz pet sektorjev, njena skupna kapaciteta je 2.442 sedežev. Severna tribuna, na kateri je napis “MURA 05”, je sestavljena iz treh sektorjev. Na njej je skupno 747 sedišč in 125 stojišč (stojišča so podobno kot na izolskem stadionu zarisana) za domače navijače v ločenem delu tribune, ki pa lahko na derbijih predvsem na račun širokih stojišč tudi podvoji kapaciteto. Na vzhodni strani so betonska stojišča za dobrih 1.000 gledalcev (zaradi širokih stopnic bi bilo tudi tu možno podvojiti kapaciteto), vključno s kletko za gostujoče navijače. Skupna kapaciteta sedišč (plastični sedeži z naslonjali) je tako 3.782 sedežev. V kletko za gostujoče navijače se lahko narine tudi 200 ali več navijačev, čeprav je potrebno priznati, da so tako številna gostovanja v Murski Soboti prava redkost.

V času pisanja tega članka je Mura 05 odigrala štiri domače tekme, na katerih se je zbralo skupaj 6.150 gledalcev, kar je skoraj 1.600 na tekmo. Uradni podatki NZS kažejo seveda drugačno sliko. Navajajo kar 10.000 gledalcev oziroma 2.000 na tekmo. Športnih časopisov ne bomo omenjali, ker so s svojo neobjektivnostjo izven konkurence. Približno 1.600 gledalcev na tekmo v II. ligi je izjemen uspeh. Samo Maribor v I. ligi je uspel zbrati več gledalcev na svojih domačih tekmah. Glede na ponovno zelo težko situacijo, v kateri se je znašel klub, utegnejo postati te številke za dlje časa nedosegljive. Če osvežimo podatke z naslednjih domačih tekem, dobimo nekoliko manj optimistične podatke. Na še dveh domačih prvenstvenih tekmah (kar tri zaporedne tekme je Mura 05 odigrala v gosteh) se je zbralo skupaj 1.600 gledalcev, kar v dosedanjem delu prvenstva da 7.750 gledalcev oziroma približno 1.292 na tekmo. To so številke, ki močno prakašajo vseh preostalih devet prvoligašev (razen Maribora, seveda).

Največji obisk Fazanerije je verjetno neznana številka. Po novinarskih ocenah ta znaša celo 6.000 in 7.000, bolj verjetno pa je, da je realna številka okrog 5.000. V preteklih časih so bili najbolj obiskani derbiji proti Beltincem, Olimpiji in Mariboru ter evropske tekme. V novejši zgodovini pa sta to nedvomno tekma med Slovenijo in Madžarsko ter prijateljska med Muro in Crveno zvezdo, tudi proti Hajduku, še v časih Georga Subana.

Gringosi še vedno držijo rekord iz leta 1995, ko se je na finalni pokalni tekmi med Muro in Publikumom zbralo med 350 in 400 Gringosov. Tej številki so se približali marca letos na tekmi proti Olimpiji (skoraj 250 Gringosov) ter na tekmi proti Primorju, ko se je zbralo približno 200 Gringosov. V zlatih letih navijanja na Fazaneriji se je na vzhodnem stojišču (1993-1996) na ligaških derbijih pogosto zbiralo med 150 in 250 Gringosov. Številka največjega obiska bi bila z lahkoto presežena, če se Gringosi ne bi vedno zapirali v kletko na severni tribuni. Če bi že takrat poskušali severno tribuno v celoti spremeniti v navijaško tribuno, bi jim to v veliki meri na derbijih uspelo. Pri tem ne pozabimo, da ima severna tribuna preko 700 sedišč. Za tako majhno mesto in regijo bi bil to fenomenalen dosežek.

PROJEKT FAZANERIJA
Preden preidemo na ocenjevanje, osvežimo spomin s projektom Fazanerija.

Prenovljeni stadion bi bil del celostnega projekta rekreacijskega centra Fazanerija, ki je bil zastavljen zelo ambiciozno. O tem pričata tudi predvidena drsalna dvorana in hotel, dimenzioniran na približno 200 postelj, ki sta bila zamišljena v neposredni soseščini nogometnega stadiona. Izgradnje stadiona bi se naj lotili jeseni 2008 oziroma najpozneje spomladi leta 2009. Zdaj je jasno, da o čem podobnem še lep čas ne bomo niti razmišljali. Gradbena faza stadiona bi naj sicer potekala predvidoma tri mesece.

Ob dograditvi stadiona bi naj nekoliko pomaknili igralno površino, ki bi naj bila ogrevana z geotermalno energijo, proti glavni tribuni, še vedno pa bi bil stadion brez atletske steze. Tudi če bi jo želeli, to ne bi bilo izvedljivo, saj za goloma za atletsko stezo ni prostora. Po načrtu tribune naj ne bi bile sklenjene na SV in JV, kjer bi postavili par reflektorjev, ki bi naj po trditvah strokovnjakov zadosti osvetljevala igrišče. V vsakem primeru pa tribune ne bodo oblikovale kroga, saj bi za slednje morali rušiti del severne in del južne tribune, kar pa po besedah snovalcev projekta niso želeli.

Kapaciteta dograjenega stadiona bi naj bila najmanj okrog 6.500 sedežev, možno pa je bilo celo, da bi se končna kapaciteta Fazanerije približala številki 8.000. Po načrtu bi naj imela nova vzhodna tribuna med 1.000 in 2.000 sedežev, severna tribuna okrog 1.000, povezava med severno in glavno tribuno med 1.300 in 2.000 ter južna 2.600 sedežev. Vsi sedeži na vseh tribunah bi naj bili v črni in beli barvi.

OCENJEVANJE

Sektor za domače navijače: ocena 8 – dobro, a lahko bi bilo boljše

Sektor za domače navijače je danes lociran na skrajnem zahodnem delu severne tribune, ki je na Fazaneriji znana kot tribuna z temperamentno in najbolj zvesto publiko. Na njej se zbirajo različni sloji gledalcev, dosti je nekdanjih Gringosov, ki so po “navijaški upokojitvi” izbirali med severno tribuno in vzhodnim stojiščem. Že od marca 2009 Gringosi ne navijajo v navijaški kletki, saj so se preselili na osrednji del severne tribune, na predel, kjer je s črnimi stoli izpisano ime MURA. Zaradi nove lokacije imajo večkrat težave z varnostno službo in policijo. Navijaška kletka na severni tribuni je pred leti služila tudi kot sektor za gostujoče navijače.

Plusi navijaškega sektorja: sektor je na tribuni, kar omogoča udobno navijanje oziroma spremljanje nogometa na igrišču, je za golom (resda ni neposredno za golom, ampak na zahodnem robu tribune), tribuna je pokrita s streho, sektor je brez sedežev, torej gre za pravi navijaški sektor. Pomanjkljivosti: pretirane ograje pričajo, da gre za navijaško kletko. Ob izgradnji Fazanerije je pogosto šlo bolj za improviziranje kot za profesionalni pristop k načrtovanju stadiona in izgradnje (stadion je bil dograjevan v več fazah), posledica tega je vidna vsakomur, ki obišče Fazanerijo. Na žalost je navijaški sektor vseeno preveč pomaknjen iz središča tribune.

Sektor za gostujoče navijače: ocena 5 – navijaču neprijazna tribuna

Sektor za gostujoče navijače je že bil na skoraj vseh mogočih lokacijah Fazanerije. Tudi na severni tribuni (tako na njenem zahodnem kot vzhodnem robu) in na vzhodnem stojišču (ob gostinskem lokalu in tam, kjer se nahaja danes).

Pomanjkljivosti sektorja so številne: betonske stopnice so že vidno obrabljene, prave tribune ni, ni strehe, gre za navijaško kletko, ni za golom, pred kletko je prehod za domače gledalce in navsezadnje glede na videno, zna biti sektor dokaj nevaren za vinjene ali kako drugače “obdelane” navijače, ki se pogosto usedejo  zadaj na vrh obrabljene ograje. Na sektorju vsaj ni sedežev, torej gre za navijaško stojišče in čeprav je betonska podlaga že dokaj načeta, omogoča vsaj relativno dobro spremljanje igre.

Izgled stadiona: ocena 7 – povprečno
Za Fazanerijo bi lahko rekli, da je stadion nasprotij. Na eni strani nogometni stadion z dušo in temperamentnimi gledalci, tribune za goloma, kar ima redko kateri slovenski stadion, po drugi strani nepovezane tribune (razen povezanih juga ter glavne tribune) in praznine med tribunami ter zelo različnimi barvami in povsem neprimernemi sedeži na največjem sektorju – jugu. Medtem ko večina tribun še vedno izgleda solidno, skorajda kot novo, pa je npr. vzhodna tribuna potrebna prenove.

Zaenkrat so načrti o prenovi Fazanerije splavali po Ledavi. Za trenutno situacijo in potrebe je Fazanerija več kot dovolj dobra in velika (za novo lokacijo gostujočih navijačev pa bi ob prvi prenovi stadiona nujno morali poskrbeti, če ne zaradi česa drugega vsaj iz varnostnih razlogov).

Skupna ocena: 7 – povprečno

Fazanerija si je samo zaradi zaokroževanja ocen prislužila sedmico – zelo slabo sedmico. Verjetno je marsikdo pričakoval boljšo, manj obremenjujočo oceno za simpatični nogometni stadion, ki žal že nekaj let životari v tretji oziroma drugi ligi. Če bi ocenjevali vzdušje in obiskanost, bi se stadion uvrstil na zanesljivo drugo mesto, ne glede na životarjenje v II. ligi, po zvestobi gledalcev verjetno na prvo, vendar je resničnost – stanje in izgled Fazanerije – le na prvi pogled optimistična.

Če ne bi v naravno pot razvoja stadiona ob nepravem trenutku posegla država z novim zakonom o javnozasebnem partnerstvu in če ne bi prišlo do komunikacijskih ovir med najpomembnejšima človekoma, od katerih je odvisna usoda stadiona in kluba, bi danes lahko spremljali Muro v I. ligi na enem najsodobnejših in najlepših stadionov v državi. Do takrat pa bomo še vedno ob redkih prenosih v živo prisiljeni gledati strošeno 70-letno zgradbo namesto novih tribun, praznine med tribunami in na pol prazne tribune, ki so posledice dejstva, da tukajšnji ljubitelji nogometa v projekt Mura 05 ne verjamejo več. In ravno slednje je za Pomurce najbolj pomembno.  Ni namreč toliko važno, ali njihov klub igra v I., II. ali še kakšni nižji ligi. Da napolnijo stadion, je pomembno, da verjamejo v projekt.

Kohorta proslavila svoj 21. rojstni dan

Povzeto po spletni strani Kohorte:

Proslava 21. rojstnega dne se je pričela že v petek, vrhunec se je pa zgodil v nedeljo na tekmi proti Hajduku. Pohod nekaj sto članov Kohorte je krenil izpred prostorov kluba navijačev proti stadionu. Vzhod je bil popolnjen, vsega skupaj se je na stadionu zbralo 15 tisoč gledalcev. V 21. minuti so priredili koreografijo. Zastava z narisanim gramafonom ki vrti ploščo “21”, in z verzi “Nek se svuda ore pjesme, tvoje vjerne Kohorte”. Na ograji so postavili tradicionalno sporočilo “Semper Fidelis”. Navijanje je bilo odlično, še posebej v prvih 30 minutah in po golu Osijeka. Poleg pirotehnike je bil minus Kohorte na tej tekmi tudi pričetek drugega polčasa, ko se je ponovno dosti ljudi predolgo zadržalo na pivu, pa tudi navijanje je bilo tedaj zelo slabo. To se v prihodnje vsekakor mora spremeniti, še posebej na takšnih tekmah! Gol Barišića v 76. minuti za zmago je bilo daleč najlepše rojstnodnevno darilo Kohorti! Upanje za Evropo se je spet probudilo. Za povezavo do fotogalerije Kohorte z tekme proti Hajduku kliknite tule.