V zadnjih dveh letih je češka scena v krizi, tako huliganska, kot tudi ultras. Huliganski pretepi so se že davno premestili iz stadionov v periferije mest. Spontane akcije v okolici stadionov so zelo redke. Pa tudi to ni dovolj za češke varnostne organe, saj poskušajo na vse načine preprečiti dogovorjene pretepe. Zaradi zelo aktivne kriminalistične policije, ki uporablja najmodernejšo tehniko v vojni proti huliganom, je huliganskih pretepov precej manj kot nekoč. Na samem vrhu čeških hoolsov so skupine Brno, Baník Ostrava in Sparta Praha. Korak za njimi sta skupini SFC Opava (zdaj v 2. ligi) in Slavia Praha. Na poziciji liderja je zdaj Brno (so v zelo močni koaliciji s slovaškim Slovanom Bratislava), ki je jeseni premagal Banik na gostovanju (fight 100 Brno+Slovan proti 90 Baník). To je bil lani največji fight na Češkem. Drugi veliki dogodek jeseni 2008 je bila tekma Sparta Praga-Dinamo Zagreb. Tekma je pritegnila posebno pozornost, ker so spartanski ultrasi na začetku sezone predstavili transparent, na katerem so napisali parolo v podporo Karadžiću in Mladiću. Glavni namen parole je bila demonstracija odpora proti metodam Evropske unije, mediji pa so jo predstavili kot žalitev Hrvatov in ostalih narodov bivše Jugoslavije, ki so se bojevali proti Srbom. V Prago se je pripeljalo okoli 800 BBB. Spartani so jih želeli dvakrat napasti, ampak BBB so bili za njih premočni. Največi neredi so tako izbruhnili v centru Prage, kjer se je 200 Hrvatov steplo s češkimi specialci.

Tudi aktivnosti ultras scene so se zmanjšale. Razlog je čedalje večja represija iz strani klubov, češke nogometne zveze in seveda policije. Na primer - prej ni bilo problemov s pirotehiko. Zdaj pa je skoraj na vseh stadionih prepovedana in se jo uporablja le še spontano in v manjšem številu. Moderni nogomet tako prihaja tudi na Češko. Na prvem mestu čeških ultrasov sta skupini Slavia Praga in Baník Ostrava. Slaviji je zelo pomagal povratek na stari/novi stadion, kjer njeni ultrasi izkazujejo zelo dobro podporo in lepe koreografije. Baník je na vrhuncu že zelo dolgo. Ima brez konkurence najštevilčnejša gostovanja, prav tako pa zelo lepe in dobro izdelane koreografije in največ na Češkem uporabljajo pirotehniko. Največji odmik z vrha se je zgodil navijačem Sparte. Njeni ultrasi-huligani imajo verjetno največe težave z upravo kluba, policijo in novinarji. Ker je Sparta verjetno najslavnejši češki klub, zagotovo pa najtrofejnejši, so njene tekme so pod večjim nadzorom in za nerede na tribunah navijači Sparte plačajo več in bolj kot drugi.

Češki radikalni navijači reprezentance preveč ne spremljajo. Bili so izrinjeni s strani t. i. družinskih gledalcev. Atmosfera na tekmah reprezentance je za kurac, čeprav je res, da na velikih turnirjih tudi naši običajni navijači lahko naredijo navdušojočo in razburljivo atmosfero - seveda če so nogometaši uspešni. V preteklosti je na tekmah reprezentance veljalo premirje, proti koncu 90. let pa se je izoblikovala koalicija vseh proti Baniku Ostrava. Tako so se na reprezentačnih tekmah tepli Čehi med sabo. Aktivnost na reprezentačnih tekmah je bila različna. Do spremembe je prišlo spomladi 2007, ko smo v Pragi igrali z Nemčijo. Rezultat je bil 250 čeških huliganov raznih klubov, ki pa žal niso našli nasprotnika in na koncu je prišlo do velikih neredov in pretepov s policijo v centru mesta. Od takrat ni bilo nobenega srečanja čeških radikalov na reprezentančni tekmi.

Avtor: Southerner (Sparta Praga), prevod: PzS (Hvala!)

Predstavitev štirih glavnih čeških ekip

• SLAVIA PRAGA

DOMAČI KOTEL - na češkem tako pravijo mestu na stadionu, kjer se zbirajo huligani, ultrasi in drugi aktivni navijači. Ligaške tekme obiskuje okoli 500-1200 ljudi (zdaj mogoče nekaj več), derbi s Sparto (Slavia in Sparta sta dva najstarejša in najtrofejnejša kluba na Češkem) in mednarodne tekme več - 1500-3000 ljudi. V kotlu je seveda organizirano navijanje.

GOSTOVANJA - večinoma 300-1000 ljudi na področju Češke. (Za pojasnilo: Češka republika ima 3 zgodovinske dele - Češko , Moravsko, Šlezijo. Prestolnica cele države je Praga z 1,5 mil. prebivalcev, s klubi Sparta, Slavia, Viktoria Žižkov, Bohemians - zdaj v 2. ligi pa imajo veliko število navijačev. Prestolnica Moravske je Brno - 350 tisoč preb., veliki klub je zdaj le en - Zbrojovka - ne imenuje se več tako, ampak navijači še vedno govorijo svojemu klubu Zbrojovka. Prestolnica češkega dela Šlezije je Ostrava - 320 tisoč prebivalcev, glavni klub je Baník, poleg njega so tukaj še Vítkovice - zdaj 2. liga. Seveda se navijači iz teh mest med sabo zelo sovražijo) Na Moravsko gre manjše število navijačev, večinoma 100-300 in v Ostravo le izjemoma, če se zbere več kot 100 navijačev.

PRIJATELJSTVA - najstarejše in tudi edino prijateljstvo je z poljskim Górnik Walbrzych. Na začetku je bilo prijateljstvo med huligani, zdaj je tudi med ultrasi in običajnimi navijači.

SKUPINE - huliganske: Youngsters, Red white supportem, Brigate ´97. Ultras: glavna je Ultras Slavia in še mladi Gang of Slavia Ultras.

Avtor: Strašák, december 2007

• SPARTA PRAGA

DOMAČI KOTEL - po represijah iz strani kluba in bojkotu skupine Ultras Sparta domačega kotla skoraj ni bilo. Zdaj smo na zgornjem delu tribune nad našim nekdanjim sektorjem. Na običajnih tekmah se zbere200-500, na boljših pa 800 navijačev. Zgornji del tribune je na žalost dokaj neprimeren za prirejanje koreografij.

GOSTOVANJA - prisotni smo na vseh gostovanjih na Češkem (50-2000), odvisno od atraktivnostinasprotnika in glede na dejstvo, kako komplicirana je pot. V Evropi trenutno dokaj slabo stanje. Po dobrih številkah v zadnjih letih - Chelsea (800), Milano (1000) in Manchester (1500), so bila naša gostovanja polom. Na primer: Arsenal (200), Panathinaikos (17), Zagreb (100).

PRIJATELJSTVA - nobenega. Velja le mir med našo huligansko skupino in huligansko skupino Viktorio Žižkov. Nekoč smo imeli dobre odnose z Nitro in Košicami (Slovaška), danes pa le še prijateljstvo med nekaterimi posamezniki. Največje sovraštvo je tradicionalno s skupinami Slavie, Baníka, Bohemians Praga in Brno. V tujini nimamo dobrih odnosov s skupinami Slovan Bratislava, Dinamo Zagreb in Spartak Moskva.

SKUPINE - Rafani, Falanga, Prague boys, City boys … Lahko še kakšne, ampak povsod gremo vsi kolektivno kot Sparta Hooligans. V zgodovini so bile pomembne skupine še Brigade Drápek z Lasičky, Red Pirates Sparta in Frakce Rudý Úder - zdaj so vse le še del zgodovine in aktivni so le še nekateri posamezniki.

Avtor: Palec, 2008

• FC BRNO 1913

DOMAČI KOTEL - od 200 do več kot 1000 na atraktivnih tekmah.

Velik vpliv na številko ima naš sedanji stadion, kjer določeni ljudje gredo raje na glavno tribino, neketeri hoolsi pa sploh ne gredo na domače tekme. Sicer se vsako tekmo trudimo za dobro navijanje in kakšne koreografije.

GOSTOVANJA - v zadnjih 5 letih nismo imeli niti enega gostovanja, čeprav je bilo naše število velikokrat zelo tragično. Seveda odvisno od atraktivnosti nasprotnika in oddaljenosti -najslabša so gostovanja na severnem Češkem, najboljša v okolici Brna (Olomouc, Zlín …) - 200-500 ljudi. Tudi še pot v Prago zna biti solidno obiskana, v poprečju 60-150 ljudi. Nekoč smo bili boljši.

PRIJATELJSTVA - 1993-1995 z Baník Ostrava, 1996-2001 z Viktoria Plzeň (zdaj samo še premirje), 1996-

2007 z Klatovy (v letu 2006 je prišlo do poskusa spremeniti Klatovy v fan klub, vendar ni uspelo, zaradi tega so nastale težave in ekipa Klatov je razpala), 1999 in še vedno traja: s Slovan Bratislava (zelo dobri odnosi in velika pomoč).

SKUPINE - glede na aktivnost in številnost: Johny Kentus Gang (JKG),Ttorcida, Kohoutky Gang (nova zastava, predvsem domače tekme), Division S, Orthodox (OFB), Ultras Brno (čisti fani, ki največ skrbijo za atmosfero na stadionu, nimajo pa nikakršne zveze s staro ekipo Ultras Brno, ki je razpala 8. 2. 2002), prijatelji iz Blanksa in okolice Brna (večinoma člani JKG), Cheeky Boys (naznanili so konec, njihovi člani so zdaj vključeni med JKG).

Avtor: Brňák - DS (Division S), 2005; aktualizacija: WW-JKG, 2008

• BANÍK OSTRAVA

DOMAČI KOTEL - trenutno od 600 do 1200 ljudi, odvisno od nasprotnika, večinoma mladi. Huligani Baníka so locirani večinoma pri kiosku poleg kotla.

GOSTOVANJA - povsod smo v večjem številu kot naši nasprotniki pri nas na Bazalechu. Spomladi 2007 nas je bilo najmanj na zadnji tekmi sezone v Teplicah in sicer 154.

Največ pa v Olomoucu - čez 2000. Jesen smo izpeljali v velikem stilu - 3000 ljudi v ponedeljek v Zlínu, 1100 v Pragi proti Bohemians (čeprav smo dobili le 580 vstopnic), 1800 na Slavii, 581 v ponedeljek na Viktorii Žižov (tudi praški klub). Bomo videli, kako bo v prihodnosti, v primeru, da ne bo dobrih rezultatov naših nogometašev.

PRIJATELJSTVA - najstarejše (od 1979) z Unionom Cheb. Po bankrotu nogometa v Chebu je to zdaj bolj fan klub. Od 1988 smo prijateljevali s Spartakom Trnava; prijateljstva je bilo konec 23. 12. 2006. Zdaj imamo pakt le z GKS Katowice (Poljska). Od leta 1996 delujemo v duhu zelo dobrega prijateljstva in 2. 9. 2006 smo na prijateljski tekmi GKS - FCB pred polnimi katowickimi tribinami, proslavili 10. rojstni dan našega prijateljstva.

SKUPINE - predvsem „Apple Commando”, poleg te še nekaj manjših (Silesian Hunters, Ultramaniacs, Barabi …). Nastopamo kot en tabor, kar velja tudi za „Apple Commando”.

Avtor: Č. N. L. iz U. R. N. – november 2007

Po dogovoru z administratorji prevzeto iz strani www.hooligans.cz

Tudi v prihodnje bomo ostali aktivni na tekmah reprezentance

Če razdelimo Slovenijo na vzhodno in zahodno polovico, lahko rečemo, da je zahodni del ne le v krizi, ampak da vlada popolno mrtvilo, vsaj kar se pomembnejših ultras skupin v nogometu tiče. Gorenjske po odhodu kranjskih Small Facesov praktično več ni na zemljevidu ultras nogometnih skupin. Če se preselimo južno oziroma jugozahodno, ni situacija nič boljša. Nad krsto ajdovskih Red Devilsov pajki že več let pletejo mreže, Tifoze bi verjetno lahko prebudil samo močan šok, kakršno je bilo npr. finale pokala v sezoni 2006/07, ko se jih je na Areni Petrol v Celju zbralo presenetljivo mnogo (vsaj glede na takratno stanje navijaštva na Bonifiki), o Terror Boysih pa nas večina zgolj ugiba, ali so klinično mrtvi, ali pa je še kaj upanja za oživljanje z elektrošokom. O vseh ostalih slovenskih skupinah izvemo vsak teden več kot dovolj; slika in video posnetek namreč povesta več kot 1000 besed. Naš tokratni sogovornik – Terror Boys Nova Gorica.

Zakaj ste “izginili” iz tribune?

O tem bi lahko veliko govorili, a bržkone bo čisto dovolj če povemo, da je bistvo problema v tem, da je pri nas enostavno premalo resnih ljudi s pravo mentaliteto, voljo in razčiščenimi pojmi o tem, kaj navijaštvo sploh je. Vsi problemi, s katerimi se je v zadnjih letih ubadala naša skupina (majhno število, slaba organizacija itd.), izvirajo bolj ali manj iz tega. Z omenjenimi težavami se je naša skupina sicer ubadala že vse od samih začetkov, ob zadnji menjavi generacije pred kakimi tremi leti pa so se stvari začele stopnjevati do te mere, da skupina danes ni več aktivna.

Nameravate narediti kakšno reorganizacijo?

Med mlajšimi člani je kar nekaj fantov, ki si želijo ponovne obuditve skupine in ti se sedaj nekaj dogovarjajo, da bi poskusili skupino ponovno aktivirati v naslednji sezoni. Težko pa je reči, ali se bo iz tega dejansko kaj izcimilo ali pa bo ostalo zgolj pri besedah.

Na različnih mestih je že večkrat potekala debata, zakaj v Novi Gorici (pa tudi v nekaterih drugih slovenskih mestih) preprosto ni dovolj zanimanja za domači nogometni klub. Katere stvari so se spremenile od takrat, ko se je tudi v Novi Gorici znalo zbrati od 2000 do 3000 gledalcev? Lahko povzameš bistvene ugotovitve?

Najverjetneje je glavni problem v tem, da je Nova Gorica kot mesto v zadnjih letih postalo, če se nekoliko primitivno izrazimo, preveč šminkersko. Okolje z visokim življenjskim standardom, delovnimi mesti v casinojih in bogatimi ljudmi pač ni ravno idealno za popularizacijo nogometa. Poleg tega je publika postala preveč razvajena in zahtevna. Trije zaporedni naslovi prvaka so imeli za posledico, da je za novogoriško občinstvo slovenska liga postala dolgočasna in zdaj bi za večjo prisotnost publike naši nogometaši morali doseči že kak uspeh na višjem nivoju, npr. uvrstitev v skupine UEFA-e. Mnogi sicer omenjajo, da je problem tudi bližina Italije in s tem možnost neposrednega spremljanja precej bolj zanimive italijanske lige, zaradi česar trpi lokalni klub, a bržkone nimajo v celoti prav. Italija je bila namreč pred trinajstimi leti, ko je bilo na našem stadionu povprečno okrog 3000 gledalcev, prav tako blizu kot danes, tako da je verjetno problem bolj v prej omenjenih stvareh.

Katere so bile najpomembnejše prelomnice Terror Boysov skozi zgodovino in kako se je gibala vaša številčnost?

Prelomnic je bilo kar nekaj. Začnemo lahko s samo ustanovitvijo skupine v jeseni 91. leta, ko se je kakih 30-40 zagretih fantov pričelo zbirati na vzhodni strani stadiona v Športnem parku. Njihovo navijanje je trajalo kaki dve leti, potem je počasi prišlo do nezainteresiranosti, pa tudi uprava jim je zaradi nekaterih manjših incidentov pričela metati polena pod noge in tako je prva generacija skupine prenehala z aktivnostmi. Potem je prišlo do ponovnih poskusov ustanovitve v obdobju, ko je naš klub prvič osvojil naslov prvaka, a so ti poskusi dokaj hitro klavrno propadli. Potem pa je prišlo leto 2001 in naša ponovna ustanovitev, ko se nas je na domačih tekmah v povprečju zbiralo okrog 50, v manjšem številu pa smo odhajali tudi na gostovanja. V sezoni 2002/2003 je nato sledil rahel padec, potem pa je prišla sezona 2003/2004, ki je bila definitivno najboljša v naši zgodovini. V jesenskem delu te sezone nas je bilo na domačih tekmah nekje 50-70, v spomladanskem delu pa 80-100, pa tudi gostovanja so bila dobro oddelana. Najboljša predstava te sezone, obenem pa verjetno tudi naša najboljša predstava vseh časov, pa je bila definitivno tista na zadnji domači tekmi proti Kopru, ko nas je skoraj 200 proslavilo prvi naslov prvaka po osmih letih, skupno pa drugi naslov. V sezoni 2004/2005 je naša številčnost nekoliko upadla, vendar smo tudi v tej sezoni uprizorili nekaj dobrih predstav. Izstopa predvsem gostovanje na finalu pokala v Celju, ki je bilo obenem naše najštevilčnejše gostovanje vseh časov. V Celju nas je takrat bilo kakih 130, poleg nas pa še kakih 500 simpatizerjev Gorice. V sezoni 2005/2006 je številčnost nato še bolj upadla, počasi se je zamenjala generacija, vendar smo bili še vedno konstantno prisotni na tekmah. V jeseni 2006 je sledila naša zadnja dobra predstava in sicer na tekmi proti Celju, ko smo z našo do sedaj največjo bakljado (naenkrat smo prižgali 80 bakel) proslavili 15. obletnico ustanovitve skupine. Po tej tekmi pa so šle stvari strmo navzdol, kar je sčasoma privedlo tako daleč, da sedaj že skoraj eno leto nismo več aktivni.

Kako uspešni ste (bili) na področju marketinga navijaških rekvizitov in kakšne odnose ste imeli (imate) z vodstvom kluba?

Kar se tiče marketinga smo v preteklih letih izdelali dve vrsti majic, šale in našitke. Kar se pa tiče odnosov z upravo kluba je bilo v preteklih letih kar precej iskric, ker naša uprava pač ni imela razumevanja za naš stil navijanja (tako kot nasploh v času t. i. modernega nogometa večina uprav klubov nima razumevanja za ultra stil navijaštva), mi pa prav tako nismo imeli razumevanja za določene njihove zahteve, na katere kot ultrasi pač nismo hoteli pristati (npr. personalizacija vstopnic itd.). Sicer menimo, da bi kot pravi ultrasi morali delovati neodvisno od uprave in tako ti konflikti na nas ne bi smeli preveč vplivati, vendar temu žal ni bilo tako. Že v odgovoru na prvo vprašanje smo namreč povedali, da je bil glavni problem, ki je od vsega začetka pestil našo skupino, pomanjkanje ljudi, ki bi imeli jasno razčiščene pojme o tem kaj je navijaštvo in bi temu primerno tudi delovali.

Nova Gorica je eno izmed slovenskih mest, kjer sta za lokalni klub navijali dve navijaški skupini različnih usmeritev, ultras in fan. Kakšni so bili vaši medsebojni odnosi v preteklosti in kakšni so danes (čeprav trenutno ne navija nobena skupina, se zagotovo srečujete)?

Tudi z Vrtnicami smo imeli v preteklosti precej sporov, ker smo pač gojili drugačen stil navijanja kot oni. No, mi smo že kmalu po naši ponovni ustanovitvi postali precej številčnejši in vplivnejši od njih, tako da nam preveč preglavic niso mogli povzročati. Trenutno ne mi ne oni nismo aktivni, zato tudi ne gojimo več nobenih odnosov oz. vsaj kot skupina sploh nimamo več kontaktov z njimi. V zasebnem življenju pa seveda obstajajo prijateljstva med posameznimi člani enih in drugih, saj nenazadnje živimo oboji v istem mestu in navijamo za isti klub. Ko smo že pri Vrtnicah, moramo povedati, da je bilo precej naših bivših članov v prvem šampionskem obdobju novogoriškega nogometa (95/96) med Vrtnicami, saj oni takrat še niti približno niso bili to, kar so bili v zadnjih letih. Takrat so namreč gojili neko mešanico ultra in fan stila, prižigali so pirotehniko, delali koreografije, bilo je tudi nekaj incidentov z ajdovskimi Red Devilsi (ti so bili takrat glavni rivali novogoriških navijačev, žal pa so hitro razpadli) in ljubljanskimi Green Dragonsi. V poznejših letih so žal preveč padli pod vpliv kluba, vsi, ki so nekaj dali na ultra stil, so skupino zapustili (kot smo že povedali se je nekaj teh ljudi kasneje pridružilo nam) in tako so počasi propadali in nazadnje tudi oni prenehali z aktivnostmi.

Vaše aktivnosti na tekmah slovenske reprezentance.

Na tekmah reprezentance smo prisotni nekje od 95. leta dalje tako na domačih tekmah kot na večini gostovanj, število pa je bilo velikokrat odvisno od pomembnosti tekme. V največjem številu smo bili prisotni na domači tekmi proti Franciji in Hrvaški, ki sta se obe igrali v Ljubljani jeseni leta 2003. Na vsaki od teh dveh tekem nas je bilo okrog 80. Od gostovanj smo bili najštevilčnejši na prijateljski tekmi proti Italiji v Trstu leta 2002 in sicer nas je bilo tam okrog 100, v manjšem številu pa smo odhajali tudi na ostala gostovanja. V kvalifikacijah za SP 2010 smo bili v številu 20-30 prisotni na vseh domačih tekmah, štirje smo bili na Poljskem, 15 nas je bilo na Češkem, prav tako pa bomo prisotni tudi na naslednjih domačih tekmah (ne glede na rezultate, ki jih bodo dosegali naši reprezentanti), kot tudi na Slovaškem, na prijateljski tekmi proti Angliji v Londonu in v San Marinu. Ne glede na našo trenutno neaktivnost na tekmah Gorice nameravamo ostati prisotni na reprezentančni tekmi tudi v bodoče, ne glede na to ali se bodo tekme igrale v Ljubljani, Mariboru, Celju ali kjerkoli drugje.

V prihodnosti se obeta strožji režim razdeljevanja vstopnic za jug

Današnji sogovornik so Viole Maribor, vendar izključno na temo navijanja na tekmah reprezentance Slovenije. Po preselitvi tekem iz Arene Petrol na Ljudski vrt je navijanje spet doseglo vrhunec. Res je, da se tekma od tekme razlikuje, vendar za zadnjo domačo tekmo proti Češki lahko rečemo, da je bila oddelana vrhunsko. Številne pohvale so prišle tudi iz strani čeških huliganov in ultrasov. Vendar nobena tekma ne mine, da ne bi prihajalo do neželenih situacij – v tem s svojimi osladnimi in neokusnimi predstavami prednjačijo indijanci, klovni, fani in kar je še tega, spet pa ni šlo brez iskric med ultrasi. Kakšna je ocena Viol? Ali se za prihodnost obetajo spremembe?

Ocena Viol reprezentančnih tekem v Mariboru?

Tekme so po pričakovanju dobro oddelane. V bistvu se je pojavilo dosti manj negativne enegrije usmejene proti vodstvu NZS, kot je velika večina ljudi pričakovala v stilu parole proti NZS zaradi odnosov in izjav iz preteklosti, pirotehnika, prekinitve … Sicer pa Viole nikoli nismo imele nič proti igranju tekem reprezentance v Ljubljani. Tako bo tudi v bodoče.

Kako ocenjujete izgled tribune juga (transparenti, navijanje, pesmi, opremljenost navijačev z navijaškimi rekviziti - šali, zastave …)? Načrtujete kaj konkretnega na tem področju?

Nekih sprememb ne načrtujemo, saj če pogledamo velikost južne tribune (kapaciteta: 2000) in če pogledamo kakšna je slovenska navijaška scena, potem je res nerealno pričakovati 2000 ultrasov, ljudi, ki so “noter”, na tribuni. Glede na to, da je v večini navijaško bolj razvitih državah scena na reprezentančnih tekmah v kurcu, potem smo lahko zadovoljni z izgledom naše tribune na domačih tekmah. Mogoče bi bilo vse drugače, če bi bile Viole skopuške na reprezentančnih tekmah glede vstopnic, ampak tisti, ki vedo, kako so se vstopnice delile, vedo, da temu ni tako, zato pa je toliko indijancev na jugu. Mogoče je to edina stvar, na katero bomo v bodoče bolj rigorozno gledali in jo sankcionirali.

Gostovanja na reprezentančnih tekmah niso oddelana niti približno s tako kvaliteto kot domače tekme. Kakšno je dejansko stanje na slovenskem delu tribun v tujini in kaj bi bilo potrebno storiti za izboljšanje tega segmenta?

Gostovanja so res s strani slovenskih navijačev kolektivno gledano katastrofalno oddelana. Še teh malo ljudi, ki pridejo, se pojavijo samo zaradi ene ponovne pozitivne klime, ki se je pojavila okoli reprezentance (par dobrih rezultatov in evforija je tu), kar se pa tiče Viol in gostovanja reprezentance, pa mislimo, da jih nikoli nismo tako dobro in konstantno delali kot zadnjih par let. Na gostovanjih je vedno najmanj tričetrt ljudi indijancev, družin, sponzorjev, kurcev palcev, ki nimajo veze z vezo. Pojavijo se tam oblečeni kot v cirkusu in hočejo promovirati našo državo kot Katja Koren v najboljših časih.

Zopet bom naredil primerjavo z drugimi državami. Tudi pri njih (večini) situacija ni boljša, razen da so gostovanja dosti, dosti številčnejša kot pri slovenskih navijačih. Mislim, da ne obstaja nek recept, kako kaj izboljšati, saj tudi če si z vsemi dober, boš pridobil največ 20-30 ljudi več, kar pa mislim, da se ne bi opazilo.

Viole pravite “naša tribuna - naša pravila.” Do katerih situacij je prihajalo na jugu na reprezentančnih tekmah s strani ostalih ultrasov in indijancev, ki so vas zmotile?

Do sedaj ni prišlo do nekih spornih ali konfliktnih situacij na jugu, tako da “naša tribuna-naša pravila” velja tudi v praksi. Da pa je temu tako, bomo dokazali na naslednji tekmi slovenske reprezentance v Mariboru, ko se bo definitivno moralo spremeniti dosti stvari glede vstopnic.

Kako ste ukrepali do sedaj in kako mislite ukrepati v prihodnosti, da drugi navijači ne bi rušili vaših pravil?

Vemo, da ne obstaja nobena skupina pri nas, ki bi si upala ta pravila na našem stadionu rušiti. Do sedaj je bilo vse v redu in prepričani smo, da bo tako tudi v bodoče. Malo čudno se sliši, ampak prepričani smo, da lahko na kateri koli drugi slovenski tribuni prilagajamo naša pravila, ne samo na naši, ampak to so že skrajnosti.

Katere slovenske navijaške skupine v Mariboru niso dobrodošle? Kako bi se končal njihov izlet, če bi se na jugu vseeno pojavili organizirano?

Viole nismo nobeni navijaški skupini prepovedali vstopa na južno tribuno zaradi tega, ker so iz Ljubljane ali Celja. Vsi smo Slovenci, ampak res je poglavje za sebe, koliko ima kdo od teh, ki ne pride po karte masla na glavi iz preteklosti oziroma kakšna jajca ima srečati se z včerajšnjimi in jutrišnjimi sovražniki. Torej se mora vsak zavedati svoje odgovornosti, ne samo Viole. Tudi drugi slovenski navijači so si ustvarili mnenje o nekaterih naših navijačih in njihovih izdajah glede reprezentančnih tekem. To se je nazadnje tudi dokazalo v Belfastu, ko je bilo par članov Green Dragonsov vrženih iz tribune slovenskih navijačev. Da se izognemo takih scen v bodoče na slovenski tribuni, je pametno, da se vsi ti prepoznajo in tako kot do zdaj ostanejo doma, ali na kakem drugem sektoru, ki jim zagotovo ni tuj.

Na klubskem nivoju v zadnjih letih skorajda nismo imeli stika z nobeno drugo slovensko navijaško skupino

Murskosoboška Fazanerija kljub nekajletnemu životarjenju Mure 05 v 3. in 2. ligi v očeh ostalih slovenskih ljubiteljev nogometa velja kot nogometu izredno privrženo okolje. Na tribune Fazanerije bi lahko spravili kar polovico prebivalcev mesta, ki so v preteklosti na derbijih proti Beltincem, Mariboru in Olimpiji pogosto res napolnili stadion. Zadnja odmevna tekma je bila odigrana 22. marca proti staremu rivalu Olimpiji. To je bila nova prelomnica Black Gringosov. Skupina, ki je vrhunec doživela že leta 1995, je namreč kljub zvestemu navijanju ob selitvi kluba v 3. ligo neprestano počasi, a zagotovo nazadovala. Imidž skupine se je dotaknil dna, tako na slovenski ultras sceni, kakor v domačem okolju med ostalimi ljubitelji nogometa. Vendar je odlična predstava proti Olimpiji celotno situacijo postavila na glavo, boljše povedano – nazaj na noge. Skupina trenutno doživlja novo pomlad, vendar je potrebno priznati, da bo za dolgoročni povratek Gringosov v vrh slovenske ultras scene potrebna predvsem konstantnost, svoje pa bodo morali prispevati tudi nogometaši Mure 05.

Skupina je nenadoma naredila ogromen skok. V preteklih letih niste naredili toliko kot sedaj v enem mesecu. Kaj se je dogajalo v ozadju pred tekmo proti Olimpiji in katere okoliščine so se naenkrat tako spremenile, da ste zmogli takšen napredek?

Zadnja večja prelomnica za skupino je bil izpad Mure v 3. SNL zaradi neizpolnjevanja finančnih obveznosti. Kljub temu, da je bil izpad v nižji rang tekmovanja velik udarec za navijače, smo najzvestejši ostali in bomo ostali tudi v prihodnje. Kljub zagnanemu začetku v 3. SNL skupina ni napredovala tako, kot smo si želeli. V bistvu se je zaradi slabih rezultatov začelo dogajati ravno obratno. Štiri leta životarjenja v nižjih ligah in uvrščanje v spodnje dele 2. SNL so zahtevali svoj davek. Ni bilo atraktivnih tekem, ni bilo nasprotnih navijaških skupin. Svoje so takrat dodali tudi nekateri igralci s svojim odnosom do kluba in navijačev ter pasivna uprava, tako da je prišlo celo do polletnega bojkota tekem in bojkota navijanja. Prišli smo dejansko do točke, ko je bila skupina na robu obstoja. Takrat se nas je zbralo nekaj, ki nismo želeli, da bi se zgodil črni scenarij, spet drugi so se umaknili, nekateri so ostali v ozadju. Začeli smo z rednimi tedenskimi sestanki in načrti, najprej za tekmo z Olimpijo, kasneje pa tudi bolj dolgoročno, za prihodnost. Razdelili smo si delo in stvar zaenkrat dobro funkcionira. Odločili smo se tudi za selitev iz kletke. Za napredek ni potrebno veliko, le pravi ljudje ter nekaj požrtvovalnosti, zagnanosti, volje ter seveda tudi denarja.

Odločili ste se zamenjati lokacijo na severni tribuni. Preselili ste se iz kletke na osrednji del tribune. Zanimiv bi bil povzetek plusov in minusov selitve.

Najenostavneje bi lahko rekli tako, da vse kar je bilo prej negativno, je zdaj pozitivno in obratno. Veliko ljudi ni hotelo v kletko. Niti žival noče biti v kletki, kaj šele človek, gre za psihološki odpor. Tam si v celoti izoliran, nadziran, kletka je dvignjena in ojačana, njena pozicija je v celoti gledano slaba, pogled na igrišče je slab. Edina pozitivna lastnost kletke je bila ta, da so tam bili res zbrani samo ljudje, ki so želeli navijati celotno tekmo. S preselitvijo smo to izgubili in pridobili nekaj ljudi, ki navijajo samo občasno in pa tudi tiste, ki bi navijali, pa v kletko niso hoteli. Možnosti za napredek v kletki enostavno več nismo videli, drugega kot selitev nam skoraj ni preostalo. Na tem delu tribune je vzdušje enostavno boljše, večje so možnosti za koreografije, večji je potencial, da pridobimo nove člane. Prišli smo v stik z navijaško razpoloženim delom publike. V selitvi smo videli možnost, da nekaj spremenimo. Zaenkrat kaže, da je bila odločitev o selitvi pravilna.

Velik korak naprej ste naredili tudi na izgledu tribune. S katerimi težavami se še vedno spopadate?

Izgled tribune smo glede na prejšnja leta zelo popravili, tako da sedaj lahko rečemo, da je soliden. Če smo iskreni sami do sebe, je bil izgled tribune pod nivojem in to skušamo sedaj spremeniti. So pa še vedno rezerve. Predvsem v aktivnosti ljudi pri navijanju in njihovi razporeditvi po tribuni pa tudi v oblačenju. Nekaj ljudi še vedno sedi, ali pa ne navijajo celotno tekmo, ampak le občasno. Kar se samega navijanja tiče, nam še vedno primanjkuje nekaj modernejših melodij in novih izvirnih besedil. To področje bomo morali dodati na prioritetno listo izboljšav, ki bi jih morali še izpeljati.

Katere nove navijaške artikle ste pripravili to spomlad?

Tudi na tem področju smo naredili konkreten korak naprej, če primerjamo situacijo s preteklimi leti. Dali smo tiskati nove transparente, izdelali so se dvodržnjaki, izdelale so se zastave na kolih različnih dimenzij, naredili smo nove bar šale, ki so bili razgrabljeni v 3-4 dneh in smo jih že dodatno naročili. Začeli smo izdajati svoj fanzin Ultras Sobota. Nekatere stvari opuščamo in skušamo slediti modernim stvarem, kolikor nam to finančno stanje pač dopušča. Planiramo še nekatere stvari, ampak veliko tega bo odvisno od financ.

Na tekmi proti Olimpiji ste izdali prvo številko, na tekmi proti Krškemu pa že drugo številko fanzina Ultras Sobota. Kakšna je vaša ocena in namen fanzina?

Namen fanzina Ultras Sobota je predvsem izobraževanje in poučevanje novih, mlajših članov, pa tudi starejši niso izvzeti. Predvsem jim želimo približati svet ultra navijača, da bodo vedeli, kaj to pomeni in da se bodo v skladu s tem skušali tudi obnašati.

Imeli smo priložnost videti fanzine dveh slovenskih skupin (GD in VM). Ultras Sobota delamo na malce drugačen način, saj ne en ne drug ni bil tisto, kar smo mi želeli. Za začetek smo se odločili, da bo manj besedila, da bo več slik, risb, karikatur, da bralca bolj pritegnemo, še posebej mlade, nove ljudi. Pri VM Informatorju smo opazili, da čeprav je besedilo iz vidika ultras navijača odlično napisano, je vendarle vse preveč strnjeno in neprivlačno za oko in bralca, zato ga nekateri niso prebrali, ga odmetavali itd. Mi smo ubrali malce drugačno pot in mislim, da nam uspeva. Na zadnji tekmi proti Krškemu smo razdelili 150 fanzinov in skoraj nobenega ni bilo videti odvrženega na tleh. V bistvu bomo morali narediti še manjši ponatis, saj ga nekateri niso dobili, pa bi ga želeli imeti. Zaenkrat je fanzin stilsko in oblikovno še osiromašen, vendar bomo v prihodnjih številkah uredili tudi ta segment. Najbolj važno je, da doseže svojo sporočilnost in da pri bralcu dosežemo efekt, ki smo si ga želeli.

Pogosto ste bili deležni kritik, da se vas zbere samo 30 ali še manj. Kako gledate na te kritike in kakšen bi bil vaš odgovor?

Kritike so po eni strani upravičene, po drugi spet ne. Nekatere skupine, ki so bile in ki so se še vedno primorane voziti po vaseh 2. in 3. SNL, navijati na tekmah brez nasprotnih navijačev, bi to lahko razumele. Spet druge, ki se še niso, ali pa se nikoli ne bodo znašle v podobnem položaju, nas ne morejo obsojati, dokler tega ne izkusijo na lastni koži. Poleg tega je Murska Sobota majhno mesto, 10-krat manjše od Maribora, 20-krat manjše od Ljubljane. Ampak naj to ne bo izgovor za slabo stanje zadnjih let. Več kot velikost mesta in prebivalstvo imata s številko opraviti tradicija in mentaliteta. Obstajajo skupine, predvsem v tujih državah, kjer je navijaštvo dosti bolj razvito, ki so aktivne v nižjih ligah in so res na nivoju skupin iz prvih lig (ali celo boljše), ampak to je bolj izjema kot pravilo (npr. Taurunum Boys Zemun, Demoni Pula itd.). Je pa to bistvo ultra stila navijaštva, vsaj bilo bi naj tako. Take navijaške skupine bi nam morale biti vzor.

V kakšnih odnosih ste z ostalimi slovenskimi skupinami?

Na klubskem nivoju v zadnjih letih skorajda nismo imeli stika z nobeno drugo slovensko navijaško skupino (razen zadnje leto). Prijateljskih odnosov nimamo z nobeno slovensko skupino. Obstajajo prijateljstva s posameznimi člani drugih skupin, a to ostajajo zgolj osebna prijateljstva posameznikov in nič več. So pa bile v Murski Soboti vedno privlačne tekme z Mariborom in Olimpijo, oz. prihod Viol in Dragonsov. Na klubskem nivoju imajo primat sovražne skupine Gorgone Lendava, še posebej po zadnjih provokacijah. Kadar gre za reprezentančne tekme, so vsa sovraštva pozabljena, takrat navijamo za Slovenijo.

Tudi na domačih tekmah reprezentance ste solidno zastopani in aktivni. Kako ocenjujete tekme na tribunah mariborskega Ljudskega vrta?

Vzdušje v Ljudskem vrtu je odlično. Takšno kot si ga reprezentanca tudi zasluži. Tudi v Celju, kjer je bilo vzdušje slabo, smo bili vedno prisotni. Udeležujemo se vsake domače tekme, pa naj bo prijateljska ali kvalifikacijska. Tekem se udeležujemo v takem številu, kot nam je namenjeno kart, torej 30. Šibka točka so reprezentančna gostovanja, kamor se žal že dolgo nismo odpravili, predvsem (spet) iz finančnih razlogov. Bomo pa v prihodnosti delali tudi na tem področju.

»Navijaška scena v rokometu je gnila«

Po vrhu, ki so ga dosegli z dvema zaporednima finaloma v državnem košarkarskem prvenstvu, so nekako izginili iz scene; prebudila jih je rokometna evforija. 15-letnica, v katero so vložili ogromno truda, je bila krona sezone. Napredovali so tako v številčnosti kot tudi na nivoju izgleda tribune. Na domačih rokometnih tekmah se jih zbere okoli 50. Prisotni so večinoma na rokometnih tekmah, svojo prisotnost pa hočejo izboljšati tudi pri košarki. Na zadnjem gostovanju v Velenju so imeli spopad s policijo. Rokometno evforijo hočejo izkoristiti za izobraževanje svojih članov o ultras mentaliteti kot tudi o navijaštvu. Imajo podmladek, ki ima prihodnost, če se jih bo le pravilno usmerjalo. Z Red Tigersi smo se pogovarjali o njihovih tekmah, navijanju na reprezentanci in ostalih stvareh okoli skupine.

Kratka predstavitev skupine…

Zdi se nam, da skupina Red Tigers ne potrebuje posebne predstavitve. Na sceni smo že 18 let, s tem da pač sedanja skupina šteje svojo zgodovino, saj od starejših nismo prevzeli praktično ničesar, razen imena. V osnovi gre za ultra usmerjeno skupino, ki pa je nažalost v dvoranah pri nas edinstven pojav. Skupina v tem trenutku šteje okoli 100 članov, na tekme pa prihaja med 40 in 60 članov. Organizirana gostovanja so vedno dobro obiskana, odvisno pač od finančnih zmožnosti, saj jih financiramo sami.

So vaši člani predvsem ljubitelji rokometa in imate na ta račun tako dobro številko, ali pa ste uspeli odvzeti potencialne člane Dragonsom?

Veliko naših članov je sedanjih članov RD Slovan oz. nekdanjih članov, zato je trenutno največ zanimanja za rokometne tekme. Vsekakor ne gre za potencialne člane GD, saj naši člani prihajajo na tekme predvsem zaradi pripadnosti do kluba. Sicer pa je vsak mlad človek potencialen član navijaške skupine, saj vsak čuti pripadnost določenemu mestu, delu mesta ali pa klubu. Vprašanje je samo, če uspe okolica takega človeka pripeljati na tribuno.

Spremljate vse dvoranske športe, zakaj ne nogometa?

Trenutno spremljamo predvsem rokometne tekme Slovana, poskušamo pa biti prisotni tudi na košarkarskih tekmah. Je pa dejstvo, da je rokometna evforija prisotna tudi v skupini in ne samo okoli kluba. Za nogomet trenutno ni zanimanja. Vkolikor bi Slovan napredoval v višje lige, bi vsekakor začeli spremljati tudi nogometaše. Lani smo bili sicer prisotni za Bežigradom, ko je Slovan stal nasproti Olimpiji, a smo prišli na tekmo bolj zaradi nasprotnika na tribuni kot pa zaradi same tekme. Kljub temu smo bili z osvojeno točko Slovana zadovoljni.

15. obletnica – povejte nam malo o tem dogajanju, ki vas je spet prebudila?

Prebudila nas ni 15. obletnica. Prebudili smo se skupaj z rokometnim klubom, ki je v tej sezoni resnično začel navduševati. Na prvih domačih tekmah je bilo očitno, da do uspeha manjkamo navijači, saj je bilo vzdušje v dvorani turobno, razen, če na tekmi niso bili prisotni gostujoči navijači. Tako je Slovan igral pred nemimi gledalci ali pa kot v gosteh. 15. obletnica je pač prišla “po naključju” in nima nobene veze s tem, da smo se vrnili na tribune.

Sicer pa smo se na ta dogodek pripravljali dalj časa, saj smo resnično želeli pokazati, kar se da veliko. Veliko smo delali na novih transparentih in zastavah, torej na samem izgledu tribune. Prepričani smo, da nam je to dobro uspelo. Pripravljali smo koreografijo s trakovi, a ta ni uspela, kot smo si želeli, a je kljub temu izpadla solidno. “Pevsko” smo bili odlično razpoloženi, a so zadevo malce pokvarili “nabijači” iz Slovenj Gradca, katerih se ni slišalo, razen njihovih bobnov. Ko je bila tekma že zdavnaj odločena, so iz principa še vedno nabijali na bobne. Zmago smo želeli proslaviti z baklami v dvorani, a se je pač policija pred tekmo odločila drugače, in to kljub temu, da smo bili dogovorjeni za bakle v dvorani. Zmago smo z baklami proslavili pred dvorano skupaj z igralci, kar je na koncu izpadlo super.

Marketing?

Ob 15. obletnici smo izdelali že našo 3. serijo šalov. Izdelali smo tudi “ninja” majice, v načrtu pa so še nekatere druge stvari. Zagotovo bomo na marketingu delali poleti, da bomo na novo sezono dobro pripravljeni. Spletna stran je sicer že online, a jo bomo še malce dodelali, da bo resnično izgledala profesionalno.

Se vam pozna pri številki, da so v Ljubljani Green Dragonsi? Kdo ima večjo moč?

Z GD se ne obremenjujemo, kot se oni verjetno ne obremenjujejo z nami. Pri številki navijačev na Slovanu se to zagotovo ne pozna, saj imajo oni svoje člane, mi pač svoje. Verjetno je nekaj tudi takih, ki obiskujejo tekme obeh klubov, a proti takim nimamo nič, nenazadnje gre tudi za “branjenje” mesta Ljubljana. Večjo moč imajo Dragonsi, saj gre za številčnejšo skupino. Je pa dejstvo, da se naše zgodbe ne prepletajo, saj oni navijajo na nogometu, mi pa v dvorani.

Kaj pričakujete v bližnji prihodnosti?

Naš prvi cilj je pripeljati sezono čim bolje do konca, tako na tribuni kot na igrišču. Predvsem moramo delati na številki navijačev, poleg tega pa tudi na izgledu same tribune. Ogromno smo že postorili na novih pesmih, a bi do konca sezone v svoj program radi spravili še kakšno novo. Pričakujemo, da se rokometna norija ne bo nehala, s tem pa bi pridobila tudi skupina, saj bi na tribuno prišlo še več navijačev.

Reprezentanca? Kako je z nogometom, rokometom, košarko?

Reprezentanco smo vedno pripravljeni spremljati povsod, tako doma kot v gosteh. V bližnji prihodnosti bomo za rokometno reprezentanco navijali na Kodeljevem, kjer bo reprezentanca odigrala junijski ciklus domačih tekem. Zagotovo bomo prisotni tudi na košarkarskem EP na Poljskem.

Vaše mnenje o navijaški sceni v rokometu?

Navijaška scena v rokometu je gnila. Sicer imajo določeni klubi navijače, ki so pa bolj nabijači oz. glasbene skupine. Sicer je to način navijanja večine rokometnih navijačev po Evropi, a taki uničujejo prave navijače. Na Kodeljevem bi se nas lahko recimo zbralo 200, pa se navijanja ne bi slišalo, če bi prišla manjša skupinica nasprotnih navijačev s 6 bobni in bi potem nabijala do onemoglosti. Ne razumemo, da se fani ne zavedajo, da ustvarjanje nevzdržnega hrupa ni navijanje in da to razbijanje moti tudi igralce in ostale navijače oz. gledalce. Poleg tega se takih skupin nikoli ne omenja kot dodatnega igralca na terenu, niti se ne govori o nekem peklenskem vzdušju. Kot da jih ni.
Zanimivo je, da smo na domači tekmi proti Kopru (tekmo si je bilo možno ogledati po TV) dosegli, da so navijačem Kopra prepovedali vnos bobnov. Sicer so bili navijači ogorčeni nad tem, a so na koncu sprejeli dejstvo in navijali za svoj klub. Priznati moram, da so navijali zelo všečno (jasno, za njihove okvire) in se zelo trudili. Če bi imeli na tekmi bobne, bi spet celotno tekmo poslušali nabijanje. Torej tudi fani zmorejo, problem je edino, da nočejo.

Pripravil: UltrasMagazin

Novo prvenstvo se za NK Maribor ni začelo vzpodbudno pa tudi tribune Ljudskega vrta so zaradi kazni samevale. V razmerah ko bi bila stagnacija nekaj povsem običajnega pa je sledilo izredno gostovanje v Švici in povratna tekma v Mariboru. Na zadnji tekmi v Ljudskem vrtu je igrala slovenska reprezentanca proti San Marinu. To je bila tekma, na kateri smo se vrnili v še ne tako oddaljeno in neslavno preteklost navijanja na reprezentančnih tekmah.

Na tekmi proti San Marinu ste Viole očitno bojkotirale tekmo. Proti komu je usmerjen bojkot in kakšne učinke pričakujete? Lahko pričakujemo vaš bojkot tudi na naslednjih tekmah reprezentance?

Bojkot je v prvi vrsti namenjen ljudem, ki vodijo našo zvezo, koliko jih je bojkot zadel, vedo oni in mi. Naj vidijo, kako je igrati brez navijačev (nepoštene kazni do našega kluba, zakon o navijačih itd.). Ta bojkot je le opozorilo, v bodoče se lahko zgodi dosti več, če vodilni ljudje ne bodo začeli razmišljati, da se nogomet igra zaradi navijačev.

Kolikšen odstotek navijačev približno sestavljate Viole na domači reprezentančni tekmi v povprečju na razprodani tekmi? Koliko približno je drugih skupin in katere so to običajno?

Viole na razprodanem jugu definitno predstavljamo približno 75 % ljudi. Potrebno je vedeti, da za Slovenijo ne navijamo le Mariborčani, zato smo tudi ostalim navijačem omogočili doživeti užitek navijanja na jugu, ampak sorazmerno z njihovo realno prisotnostjo v domačem prvenstvu. Običajno so na jugu prisotni Gorgone, Gringosi, Jeseničani ter tudi fantje iz Novega mesta, Metlike, Kopra, Gorice …, ampak ne gre za ne vem kako velike mase teh navijačev.

Češki ultrasi in casuali so se tekme med Slovenijo in Češko v Mariboru večinoma izognili. Kaj podobnega verjetno ne moremo pričakovati od Poljakov. Kakšno je vaše mnenje o poljskih navijačih in kaj lahko pričakujemo od tekme 9. septembra v Mariboru med Slovenijo in Poljsko v navijaškem smislu? Ne dvomimo namreč, da se boste na prihod Poljakov dobro pripravili.

Govoriti v stilu, kakšno je naše mnenje o Poljakih, je nesmiselno. Mislimo, da je navijaška Evropa glede njih enotna. Ve se, kaj so Poljaki. Mi se bomo na njih pripravili tako kot se spodobi, res pa je, da je do takrat še kar nekaj časa in se lahko tudi kaj spremeni, saj imamo vmes kar nekaj zanimivih navijaških srečanj.

Nekaj dni prej, 5. septembra, gostuje Slovenija v Angliji. Koliko navijačev iz Slovenije (in Viol) lahko pričakujemo na gostovanju?

Angleži so navijaška pravljica za sebe. Večina ljudi iz Evrope se še vedno “pali” na njih, kot da so v 80-ih letih in vsi si želijo gostovati v Londonu. Viole nismo izjeme, čeprav London navijaško v 21. stoletju ne ponuja skoraj nič - vsaj za nas, ki pridemo navijat za reprezentanco. Nasplošno vlada v Sloveniji evforija glede tega gostovanja. Večinoma bo “zgoraj” tako ali tako polno raznih indijancev. Viole organiziramo potovanje v London, čeprav je potrebno poudariti, da je to gostovanje posredno povezano z uvrstitvijo našega kluba v skupino EUFA. Če izpademo, nas gre v London 200, kolikor nas je prijavljenih. Z zmago proti Pragi pa bo potrebno kombinirati in usklajevati dopust, denar itd., zato se lahko ta številka tudi prepolovi. Vsekakor zanimiv navijaški mesec za nas.

V obdobju po otvoritvi prenovljenega Ljudskega vrta ste z navijanjem v Sloveniji postavili zelo visoke standarde. So zmožni Green Dragonsi po otvoritvi novega stadiona v Ljubljani na tribune konstantno pritegniti tako množico navijačev, kot je uspelo vam? Kam, ob bok kateri skupini, bi uvrstili Viole danes, v primerjavi z navijaškimi skupinami iz Hrvaške, Srbije ter Bosne in Hercegovine?

Za vsako slovensko mesto - tudi za Ljubljano - upamo, da bodo postavili višje standarde, kot jih imajo sedaj. V naši deželi si zagotovo želimo boljše scene. Naši današnji standardi so plod trdega dela jedra skupine. V primerjavi s preteklostjo smo stopili stopnico ali dve višje, tako glede same organizacije skupine, izgleda tribune, pirotehnike, koreografij, številčnosti … Vse to je nagrada za trdo delo skupine ljudi, tako da sam stadion nima neposredne veze s tem.

Kam spadamo? Naj ocenjujejo drugi, ampak po informacijah, ki prihajajo iz drugih nekdanjih republik bivše Jugoslavije, definitvno kotiramo pri vrhu ex yu scene. Dobro se zavedamo, da se na stari slavi ne da živeti, zato imamo za zdaj zamišljene še večje standarde, kot smo jih do sedaj že postavili … mogoče bo jug čez kakšno leto tudi premajhen.

Kakšno je vaše največje število navijačev na tribuni ter povprečje doma in na gostovanju v zadnjem letu; koliko ljudi šteje jedro skupine?

Poln jug je največja cifra … 2050, čeprav ni realna, ampak s tem se morda obremenjujejo cigani, grobari, purgeri, tovari, kar se tiče njihovih polnih sektorjev. V povprečju nas je na jugu na običajnih tekmah med 500 in 1000, na večjih tekmah definitivno še več.

Gostovanja v Sloveniji redno oddelamo s cifro 100-200. To je stalnica, čeprav se zgodijo razne vukojebine, ko so tekme slabše obiskane, ali tudi kakšno bolj zanimivo gostovanje, ki pritegne dvakrat več naših ljudi na stadion. V jedru skupine je približno 40 ljudi.

Kadar se jug Ljudskega vrta popolni do zadnjega kotička, to prinese tudi neželene posledice. Katere so najbolj očitne, ki jih poskušate odpraviti?

Indijanci. Ampak zavedamo se, da to ni problem samo v Mariboru, ampak vsepovsod po svetu, tako da potem takem tudi mi nismo izjeme. To odpraviti ali znižati na minimum, je dolgoročni projekt.

Komentar slovenske navijaške scene in skupin?

Drugi? Slabo … žal, ampak tako je. Lahko filozofiramo gor, dol, ampak dobro je , da imajo pubeci v ostalih mestih sploh voljo. Fenomen pa je, da imamo mi voljo in željo, ko vidimo primerjavo nas in ostalih.

V Sloveniji se ne moremo pohvaliti z velikim številom ultras skupin. Na zemljevidu prvoligaških klubov je z vidika resnih navijaških skupin nekaj belih lis - Velenje, Ptuj, Nova Gorica, Domžale, Ljubljana (Interblock) in Koper. Poleg Viol, Green dragonsov in Gorgon so ena izmed aktivnih skupin še Celjski grofje. Čeprav so bili v letih od 1992 do danes večkrat ustanovljeni, hkrati so tudi večkrat razpadli, so danes konstantna ultras skupina, za katero je značilna ravno konstantnost. Preostale skupine so v relativno kratkem času znale potovati od maksimalnosti do povprečja, celo do minimalnosti. Za Grofe to vsaj v zadnjem času ne velja.

Celjski grofje ste bili ustanovljeni leta 1992, vendar skupina nekaj let ni bila aktivna. Kakšni so bili začetki navijanja na Skalni kleti in kaj je povzročilo vsakokratni začasni konec skupine?
Treba je omeniti, da začetki navijanja niso bili na Skalni kleti, ampak v hokejski dvorani. Kasneje se je navijanje prestavilo tudi na nogomet in sčasoma tudi na rokomet. Začetki skupine so bili zelo perspektivni, saj se je na tribunah Skalne kleti znalo zbrati tudi po 300 grofov, na rokometu celo 500. Prvotna skupina je delovala nekje do konca leta 1993, ko je zaradi neorganiziranosti same skupine, nesodelovanja z upravo ter predvsem zaradi preveč incidentov s policijo prenehala z delovanjem.

Leta 1995 sledi reorganizacija skupine, večinoma nove generacije, ki pa je šla po stopinjah svojih predhodnikov in delovala do konca leta 1996. Zadeva se je nato ponavljala do leta 2006, ko smo se prvič organizirali z namenom, da podpiramo svoj klub in širimo svoje ime po Sloveniji in Evropi ter da postanemo stalnica na slovenski navijaški sceni.

Koliko skupnega imate današnji člani skupine s skupino iz 90. let?

Današnjo skupino sestavljajo posamezniki iz vseh generacij CG92 (tudi iz 92. leta) in seveda novi člani.

Kako gledate v skupini na selitev iz Skalne kleti na Areno Petrol? Ste selitev izkoristili v tolikšni meri, kot ste želeli?

Glede udobnosti samega stadiona in pozicije stadiona v samem mestu smo lahko bolj zadovoljni kot prej na Skalni kleti, glede same velikosti stadiona oziroma naše tribune pa bi mogoče velikokrat marsikatera koreografija izpadla veliko boljše … da ne naštevamo varnostnih ukrepov, kamer itd. V tem primeru je bila Skalna klet sigurno privlačnejša.

Kakšno mesto je v navijaškem, športnem smislu Celje? A Celjane sploh zanima nogomet? Zakaj Arena Petrol na ligaških tekmah več ali manj sameva?
Sam obisk na Areni Petrol glede na rezultate samega kluba v zadnjih letih sploh ni bil slab, lahko bi rekli takoj za Mariborom (je pa razlika če je v Gorici na stadionu za 3.000 ljudi 1.500 gledalcev ali pa v Celju 2.500 gledalcev na stadionu za 13.400 gledalcev), v zadnjem letu pa so se v samem vrhu kluba dogajale svinjarije in občinstvo je to tudi čutilo ter odreagiralo tako kot pač je.

Kakšna je situacija v dvorani Zlatorog v zvezi z navijanjem za RK Celje? Ligaške tekme so slabo obiskane, na mednarodnih pa v dvorano Zlatorog prihajajo ljudje iz vseh koncev Slovenije? Je Celje v tem smislu športno mesto?
Za naše pojme RK Celje niti ni več tako celjski klub, ampak bolj klub ostalih prebivalcev Slovenije, ki se ga pridejo napit na Ligo prvakov, v domači ligi pa dvorana sameva, tako da ne vemo od kot medijem informacija, da je Celje rokometno mesto.

V kakšnih odnosih ste s Florijani?
Smešno …

Vas lahko v prihodnje pričakujemo navijati še za kakšen celjski klub, ali le izključno za NK CM Celje?
Sigurno na hokeju, takoj ko bo Celje dobilo spet člansko ekipo v državnem prvenstvu, kar se zna zgoditi zelo kmalu. Ostalo nas ne zanima.

Kako ocenjujete svoje navijanje in delovanje nasploh?
Sigurno bolj organizirano kot v preteklosti, vse skupaj se da seveda še izboljšati.

Nekaj časa je slovenska nogometna reprezentanca domače tekme igrala na celjski Areni Petrol. Zakaj niste želeli prevzeti vodenje navijanja združenih navijačev Slovenije?
Zaradi tega ker ni bilo iskrenega interesa iz strani vseh večjih grup v državi za podporo naši repki. Takrat smo bili v takšni situaciji, da smo se najprej morali ukvarjati z nemotenim delovanjem lastne grupe in ta peščica ljudi ni imela časa in energije, da se ukvarja še z vodenjem reprezentančnih tekem ter s scenami, ki se tam dogajajo in niso imele nič skupnega z podporo svoji državi. Vseeno se je organiziralo nekaj sestankov s predstavniki vseh navijaških skupin, ampak se ni našel skupni jezik.

Smo pa bili vedno prisotni na tekmah repke v Celju.

Boste spet aktivno navijali na tekmah reprezentance, če se bodo v prihodnosti tekme preselile v Ljubljano?
Mogoče ja, mogoče ne, odvisno od scene na tekmah repke. Predvsem pa je odvisno od tega, kam bo usmerjena energija slovenskih grup, ali v napade med sabo ali v skupno delovanje proti ostalim. Problem je v tem, da se lahko predstavniki zmenijo karkoli, vendar kaj razmišljajo člani navijaških skupin je pa druga zgodba. Ko se bo to dalo kontrolirati, bomo kot združeni slovenski navijači resnično močni in se bomo lahko začeli pogovarjati o pravi sceni na repki.

Koliko ljudi šteje jedro skupine?
Jedro skupine, to pomeni tistih, ki so prisotni na vseh tekmah, je okoli 30 ljudi.

Komentar slovenske navijaške scene in skupin …
Glede na tradicijo naše lige, starost samostojne države, tradicije naših klubov sploh ni tako slaba kot se trudijo prikazati nekateri. S povratkom Mure v prvo ligo in ostanku trenutnih klubov v prvi ligi ima vse skupaj potencial, da se scena zelo zelo dvigne. Vse pa je odvisno od peščice najbolj zagretih ljudi v vsaki grupi, da ne izgubijo volje in delajo dalje. Rezultati bodo prišli …

Kakšno je vaše stališče do (pod)grup večjih skupin v Celju pa tudi nasplošno? Kako gledate na dejstvo, da nekateri ne navijajo za klub v svojem mestu?
Ni problem v tistih, ki navijajo za nek tuj klub in dejansko hodijo na tekme tega kluba, problem je v tistih, ki se predstavljajo za nekaj, kar niso. Vsak ima pravico navijati za katerikoli klub si želi, dokler to drži za sebe. V nasprotnem primeru se stvar spremeni, določene še čaka …

Podgrup tujih skupin trenutno ni – so samo posamezniki. Poznamo ljudi, vemo, kam hodijo, kaj delajo ampak dokler to držijo za sebe, ne motijo našega mesta, našega kluba, naših članov, našega dela, nas to ne moti.

Kakšna je vaša vizija in katere cilje boste poskušali doseči?
Čimveč ljudi spraviti na tribuno, jim vcepiti pravo mentaliteto – ljubezen do kluba in svojega mesta, čimveč dobrih tekem, kakšna sezona v Evropi, sicer pa bo čas pokazal vse. Smo na dobri poti …