Green Dragons na tekmi Olimpija-Triglav

Večina klubov je že v polnem zagonu priprav na nadaljevanje prvenstva. V sredo, 20. januarja, sta pripravljalno tekmo na igrišču na Kodeljevem v Ljubljani odigrali ekipi Olimpije in Triglava, na kateri so bili tudi navijači Olimpije, Green Dragons.

 

Fotografije s 15-letnice skupine Red Tigers

V fotogalerijo skupine Red Tigers smo dodali fotografije s tekme med Slovanom in Preventom, ki je bila odigrana 14. 3. 2009 na Kodeljevem. Red Tigersi so na tej tekmi slavili 15. letnico obstoja.

Red Tigers proti Gorenju na Kodeljevem

Objavili smo fotografije Red Tigers s tekme med Slovanom in Gorenjem, ki je bila odigrana v dvorani na Kodeljevem. Povezava do fotogalerije.

Fotografije Red Tigers s tekme proti Suceavi

V fotogalerijo Red Tigersov smo dodali fotografije s tekme med Slovanom in Suceavo. Ogledate si jih lahko na povezavi.

Kotiček za navijače – 21. 10. 1992

Datum izida: 21. oktober 1992

Dodana fotogalerija Red Tigersov

V fotogaleriji Red Tigersov smo objavili fotografije s tekme Slovan-Ystads. Fotografije si lahko ogledate na povezavi.

Navijaški vodič po slovenskih stadionih

V kratkem bomo na fotoultras.si pričeli s predstavljanjem in ocenjevanjem slovenskih stadionov, vendar izključno iz oči navijača. V tem okviru smo si izposodili članek Navijaški vodič po slovenskih stadionih, ki je bil objavljen v prvem biltenu Green Dragonsov z imenom Prva petletka in je izšel oktobra 1993. Stadioni in igrišča v teh letih so bili neprimerno drugačni, slabši, brez skoraj kakršnega koli ugodja za gledalce (streha in plastični sedeži na stadionu so bili prava redkost), skratka ali razvaline ali skorajda vaška igrišča. Na tako drastično mnenje o slovenskih igriščih in stadionih je vplivalo  predvsem dejstvo, da so bili Dragonsi do takrat vajeni velikih stadionov nekdanje Jugoslavije – Koševa, Marakane, Kantride, kar so bili čez noč prisiljeni zamenjati za Zagorje, Dekane, Rogaško Slatino, Naklo, Ajdovščino in tako naprej.

Fotografije takratnih stadionov smo dodali iz lastnega arhiva. Fotografije so iz obdobja od leta 1989 do 1995. V oklepaju je pri nekaterih stadionih zapisana takratna kapaciteta stadiona; vir teh podatkov je revija e šport, posebna izdaja, april 1993.

Navijaški vodič po slovenskih stadionih

V bistvu je naslov za naše razmere rahlo neustrezen, saj bi bil ustreznejši opis “navijaški vodič po stadionih, travnikih in okoliških gričkih”. No ja, če bi bil zelo natančen, bi lahko uporabil tudi besede gradbišče, kurnik, jasa ob potoku in sorodne, vendar sem knjigo “Pri nas na vasi je lepo” izgubil v ranem otroštvu, prebitem v betonskem močvirju, kjer se mi z rodovitno grudo ni dalo ni dalo kaj preveč ukvarjati. Sicer pa si poglej, čemu pri nas pravijo stadion …

AJDOVŠČINA (Primorje): Tribuna je nekakšna čudna bajtica za vaško elito, kot gost imaš torej čast ogledati si tekmo pod, ob ali na ograji, ki ločuje igrišče od zunanjega sveta, ki je tam okoli zelo raznolik: na eni strani frčijo jadralci, zmajarji, padalaci in podobna bitja, na drugi je pa en povprečno velik britof. Če pade tekma na isti čas kot pogreb, moraš biti po moje bolj tiho, ker si ne predstavljam, da bi koga spravljali na drugi svet ob pesmih tipa “ale ale” ali ob skandiranju “Simke”. (Če ni šel ravno kakšen Simke v večna lovišča, rakom žvižgat, pod rušo in kar je še poetičnih izrazov za to, da nekdo “stegne papke”).

BELTINCI (Potrošnik): He, he. Igrišče je del rekreacijskega “kompleksa”, ki je zelo soroden ljubljanskemu Mostecu (igrišče, gostilna z lesenimi klopcami in odlično hrano – enolončnice!). Gostujoča “tribuna” je ravnina za golom, kjer raste tudi nekaj dreves – ste že gledali tekmo s kakšne bukove veje?

CELJE (Publikum): Dve tribuni, ena tribunica, parkirišče, hišica – preveč celovita in ljubka podoba to ni. Pri vstopu moraš paziti, da z glavo ne butneš ob rob – vhodi so delani za podpovprečno visoke obiskovalce.

DEKANI (Istragas Jadran): Tribuna, kakršne zidajo v Ljubljani balinarji (po obsegu) + hribček na drugi strani.

GORICA (HIT): Četrtinska tribuna, ki sega precej visoko proti (ponavadi jasnemu) nebu. Prizidek je v gradnji, gost spremlja tekmo z druge strani z (ne boste verjeli) zelenega grička – zaradi naklona terena je brez veze, da pobirate atletske ovire in druge pripomočke, ki ležijo naokoli.

IZOLA: Dve tribuni z velikim T, na žalost pa je okolica neurejena, tribuna za golom pa bo verjetno ostala le lepa želja. By the way – novejša tribuna je črna gradnja, upam, da je ne bodo podrli. (6.000)

KOPER: Tribuna je sestra dvojčica izolske, zraven je prijeten bife, ognjevitejši domorodci pa se zbirajo na montažni tribuni na drugi strani.

LJUBLJANA (AM Cosmos): Najlepša slovenska tribuna + majhna betonska tribuna = nadpovprečno. (10.000)

LJUBLJANA (Slovan Mavrica): Park (športni) z na pol montažno tribuno in s peskom posuto “balinarsko” tribuno za sprehajanje psov. Dolgcajt. (3.000)

LJUBLJANA (Svoboda/Optimizem): Malo bolj neurejen park od Slovana. Tekmo lahko gledaš tudi pri znancih v bližnjih blokih. (3.000)

MARIBOR: Stadion! Tribuna okrog celega igrišča, velika centralna tribuna, vendar vse skupaj najeda zob časa: ograja (rjasta in ekstremno nabrušena) se lomi, cement na tribunah poka, kar pa niti ni slabo – okruški so idealni za obmetavanje.

MURSKA SOBOTA (Mura): Uprava je zelo podjetna, vendar se odloča le za korekturne popravke. Srednje majhna pokrita tribuna, hišica, nasip, ravnina, nekaj drevja. Posebnost je na pol usahel potoček za golom – na pol pozidana panonska ravnina torej.

NAKLO (Kranj): V Naklem je bil teren celo za naše rezmere neustrezen (atrakcija je bil lastnik hiše za golom, ki ni vračal žog). V Kranju, kjer se že eno leto žogajo Gorenjci, je lepa pokrita tribuna, ki pa si jo lahko ogledaš le z grička (že spet!) na drugi strani. V slabem vremenu obvezno poteptajte svoj ponos in obujte kakšne grde gumijaste (lahko ribiške) škornje. (6.000)

NOVO MESTO (Krka Novoterm): Igrišče je tik ob Krki, tribune so večinoma travnate (nadaljujejo se po hribu v gozd), erozija je zelo opazna. Za goste je rezerviran (travnat) ograjen boks, kjer raste tudi nekaj brez, kjer se lahko poščiješ. Zelo izvirna rešitev, čeprav bi bil mogoče kakšen velik hrast ustreznejši.

VELENJE (Rudar): Od industrijskega mesta bi pričakoval kaj ljubko železobetonskega (jeseniška Podmežakla), zato te ozelenjena okolica stadiona “Ob jezeru” (ne)prijetno preseneti (odvisno od vremena). Ne da pa se izogniti krajšemu sprehodu (od postaje javnega avtobusnega prometa je igrišče malce odmaknjeno. Pol ure, recimo …).

Iz napisanega ste verjetno že razbrali, da je vse skupaj, bolj vljudno rečeno, revščina, ob kateri mirno lahko pozabimo, koliko časa že obljubljajo stole za Bežigradom. Ostane nam torej le upanje na boljše čase, do takrat bo treba kdaj pa kdaj očistiti “martense” in oprati “bomberje”, da ne bo videti, kot da smo čreda Robinov Hoodov, ki se blatna klati po Golovcu, Rožniku in drugih okoliških vzpetinah. Je pa res, da je shit, če greš na tekmo, prideš pa tak, kot da bi nabiral gobe na obronkih Šmarne gore.

Avtor: “Vodič Jak”

Največja ironija zgornjega članka je, da so do leta 2009 preživeli prav vsi vaški stadioni, igrišča, hribčki in doline, dobesedno vse, od koder so bili prisiljeni takratni navijači spremljati nogomet, le naš takrat največji stadion, dom Green Dragonsov, stadion za Bežigradom na žalost ne.

Intervju – Red Tigers

»Navijaška scena v rokometu je gnila«

Po vrhu, ki so ga dosegli z dvema zaporednima finaloma v državnem košarkarskem prvenstvu, so nekako izginili iz scene; prebudila jih je rokometna evforija. 15-letnica, v katero so vložili ogromno truda, je bila krona sezone. Napredovali so tako v številčnosti kot tudi na nivoju izgleda tribune. Na domačih rokometnih tekmah se jih zbere okoli 50. Prisotni so večinoma na rokometnih tekmah, svojo prisotnost pa hočejo izboljšati tudi pri košarki. Na zadnjem gostovanju v Velenju so imeli spopad s policijo. Rokometno evforijo hočejo izkoristiti za izobraževanje svojih članov o ultras mentaliteti kot tudi o navijaštvu. Imajo podmladek, ki ima prihodnost, če se jih bo le pravilno usmerjalo. Z Red Tigersi smo se pogovarjali o njihovih tekmah, navijanju na reprezentanci in ostalih stvareh okoli skupine.

Kratka predstavitev skupine…

Zdi se nam, da skupina Red Tigers ne potrebuje posebne predstavitve. Na sceni smo že 18 let, s tem da pač sedanja skupina šteje svojo zgodovino, saj od starejših nismo prevzeli praktično ničesar, razen imena. V osnovi gre za ultra usmerjeno skupino, ki pa je nažalost v dvoranah pri nas edinstven pojav. Skupina v tem trenutku šteje okoli 100 članov, na tekme pa prihaja med 40 in 60 članov. Organizirana gostovanja so vedno dobro obiskana, odvisno pač od finančnih zmožnosti, saj jih financiramo sami.

So vaši člani predvsem ljubitelji rokometa in imate na ta račun tako dobro številko, ali pa ste uspeli odvzeti potencialne člane Dragonsom?

Veliko naših članov je sedanjih članov RD Slovan oz. nekdanjih članov, zato je trenutno največ zanimanja za rokometne tekme. Vsekakor ne gre za potencialne člane GD, saj naši člani prihajajo na tekme predvsem zaradi pripadnosti do kluba. Sicer pa je vsak mlad človek potencialen član navijaške skupine, saj vsak čuti pripadnost določenemu mestu, delu mesta ali pa klubu. Vprašanje je samo, če uspe okolica takega človeka pripeljati na tribuno.

Spremljate vse dvoranske športe, zakaj ne nogometa?

Trenutno spremljamo predvsem rokometne tekme Slovana, poskušamo pa biti prisotni tudi na košarkarskih tekmah. Je pa dejstvo, da je rokometna evforija prisotna tudi v skupini in ne samo okoli kluba. Za nogomet trenutno ni zanimanja. Vkolikor bi Slovan napredoval v višje lige, bi vsekakor začeli spremljati tudi nogometaše. Lani smo bili sicer prisotni za Bežigradom, ko je Slovan stal nasproti Olimpiji, a smo prišli na tekmo bolj zaradi nasprotnika na tribuni kot pa zaradi same tekme. Kljub temu smo bili z osvojeno točko Slovana zadovoljni.

15. obletnica – povejte nam malo o tem dogajanju, ki vas je spet prebudila?

Prebudila nas ni 15. obletnica. Prebudili smo se skupaj z rokometnim klubom, ki je v tej sezoni resnično začel navduševati. Na prvih domačih tekmah je bilo očitno, da do uspeha manjkamo navijači, saj je bilo vzdušje v dvorani turobno, razen, če na tekmi niso bili prisotni gostujoči navijači. Tako je Slovan igral pred nemimi gledalci ali pa kot v gosteh. 15. obletnica je pač prišla “po naključju” in nima nobene veze s tem, da smo se vrnili na tribune.

Sicer pa smo se na ta dogodek pripravljali dalj časa, saj smo resnično želeli pokazati, kar se da veliko. Veliko smo delali na novih transparentih in zastavah, torej na samem izgledu tribune. Prepričani smo, da nam je to dobro uspelo. Pripravljali smo koreografijo s trakovi, a ta ni uspela, kot smo si želeli, a je kljub temu izpadla solidno. “Pevsko” smo bili odlično razpoloženi, a so zadevo malce pokvarili “nabijači” iz Slovenj Gradca, katerih se ni slišalo, razen njihovih bobnov. Ko je bila tekma že zdavnaj odločena, so iz principa še vedno nabijali na bobne. Zmago smo želeli proslaviti z baklami v dvorani, a se je pač policija pred tekmo odločila drugače, in to kljub temu, da smo bili dogovorjeni za bakle v dvorani. Zmago smo z baklami proslavili pred dvorano skupaj z igralci, kar je na koncu izpadlo super.

Marketing?

Ob 15. obletnici smo izdelali že našo 3. serijo šalov. Izdelali smo tudi “ninja” majice, v načrtu pa so še nekatere druge stvari. Zagotovo bomo na marketingu delali poleti, da bomo na novo sezono dobro pripravljeni. Spletna stran je sicer že online, a jo bomo še malce dodelali, da bo resnično izgledala profesionalno.

Se vam pozna pri številki, da so v Ljubljani Green Dragonsi? Kdo ima večjo moč?

Z GD se ne obremenjujemo, kot se oni verjetno ne obremenjujejo z nami. Pri številki navijačev na Slovanu se to zagotovo ne pozna, saj imajo oni svoje člane, mi pač svoje. Verjetno je nekaj tudi takih, ki obiskujejo tekme obeh klubov, a proti takim nimamo nič, nenazadnje gre tudi za “branjenje” mesta Ljubljana. Večjo moč imajo Dragonsi, saj gre za številčnejšo skupino. Je pa dejstvo, da se naše zgodbe ne prepletajo, saj oni navijajo na nogometu, mi pa v dvorani.

Kaj pričakujete v bližnji prihodnosti?

Naš prvi cilj je pripeljati sezono čim bolje do konca, tako na tribuni kot na igrišču. Predvsem moramo delati na številki navijačev, poleg tega pa tudi na izgledu same tribune. Ogromno smo že postorili na novih pesmih, a bi do konca sezone v svoj program radi spravili še kakšno novo. Pričakujemo, da se rokometna norija ne bo nehala, s tem pa bi pridobila tudi skupina, saj bi na tribuno prišlo še več navijačev.

Reprezentanca? Kako je z nogometom, rokometom, košarko?

Reprezentanco smo vedno pripravljeni spremljati povsod, tako doma kot v gosteh. V bližnji prihodnosti bomo za rokometno reprezentanco navijali na Kodeljevem, kjer bo reprezentanca odigrala junijski ciklus domačih tekem. Zagotovo bomo prisotni tudi na košarkarskem EP na Poljskem.

Vaše mnenje o navijaški sceni v rokometu?

Navijaška scena v rokometu je gnila. Sicer imajo določeni klubi navijače, ki so pa bolj nabijači oz. glasbene skupine. Sicer je to način navijanja večine rokometnih navijačev po Evropi, a taki uničujejo prave navijače. Na Kodeljevem bi se nas lahko recimo zbralo 200, pa se navijanja ne bi slišalo, če bi prišla manjša skupinica nasprotnih navijačev s 6 bobni in bi potem nabijala do onemoglosti. Ne razumemo, da se fani ne zavedajo, da ustvarjanje nevzdržnega hrupa ni navijanje in da to razbijanje moti tudi igralce in ostale navijače oz. gledalce. Poleg tega se takih skupin nikoli ne omenja kot dodatnega igralca na terenu, niti se ne govori o nekem peklenskem vzdušju. Kot da jih ni.
Zanimivo je, da smo na domači tekmi proti Kopru (tekmo si je bilo možno ogledati po TV) dosegli, da so navijačem Kopra prepovedali vnos bobnov. Sicer so bili navijači ogorčeni nad tem, a so na koncu sprejeli dejstvo in navijali za svoj klub. Priznati moram, da so navijali zelo všečno (jasno, za njihove okvire) in se zelo trudili. Če bi imeli na tekmi bobne, bi spet celotno tekmo poslušali nabijanje. Torej tudi fani zmorejo, problem je edino, da nočejo.

Pripravil: UltrasMagazin