Klip: 20-letka skupine Terror Boys

29.11. 2011 od  
V kategoriji Novice

Comments Off on Klip: 20-letka skupine Terror Boys

Objavljamo klip s tekme med HIT Gorico in Muro 05, ki je bila odigrana v soboto, 26. novembra. Na tej tekmi so domači ultrasi proslavili 20-letnico skupine.

[fotoultras]EqRBX4Nn0kI[/fotoultras]

Klipa Gringosov in Terror Boysov s Fazanerije

26.9. 2011 od  
V kategoriji Novice

Comments Off on Klipa Gringosov in Terror Boysov s Fazanerije

Objavljamo klipa skupin Black Gringos in Terror Boys z včerajšnje tekme med Muro 05 in HIT Gorico, ki je bila odigrana na soboški Fazaneriji.

[fotoultras]gKyntY_xSCI[/fotoultras]

[fotoultras]QIacSckQGDk[/fotoultras]

Gringosi in Terror Boysi na Fazaneriji

25.9. 2011 od  
V kategoriji Novice

Comments Off on Gringosi in Terror Boysi na Fazaneriji

Objavljamo fotografije Gringosov ter Terror Boysov in klip z današnje tekme med Muro 05 in HIT Gorico, ki je bila odigrana na soboški Fazaneriji. Dodatne klipe obeh navijaških skupin bomo dodali v naslednjih dneh.

[fotoultras]CxEkYkNqR3w[/fotoultras]

Klipa Terror Boysov in Black Gringosov

25.7. 2011 od  
V kategoriji Novice

Comments Off on Klipa Terror Boysov in Black Gringosov

Objavljamo klipa Terror Boysov in Black Gringosov ter drugih navijačev Mure 05 s sobotne tekme v Novi Gorici med ekipama HIT Gorice in Mure 05.

TERROR BOYS

[fotoultras]SrcBIspHw4U[/fotoultras]

BLACK GRINGOS

[fotoultras]j2cTw-MitgQ[/fotoultras]

Intervju: Terror Boys

14.6. 2011 od  
V kategoriji Novice

Comments Off on Intervju: Terror Boys

Terror Boysom se je v minuli sezoni po daljši neaktivnosti uspelo obdržati na sceni. Njihovo ponovno aktiviranje je bilo za marsikoga presenečenje; tudi sami niso bili prepričani, bo vrnitev zgolj kratkotrajna, ali pa bodo redni gosti tribun slovenskih stadionov dlje časa. Resda je bil drugi del spomladi manj prepričljiv kot prvi del in jesen, pa vendar je vsaka resna ultras skupina zelo dobrodošla na sicer maloštevilčni slovenski navijaški sceni.

Kako ocenjujete sebe v spomladanskem delu sezone 2010/11?
Prva dva meseca spomladanskega dela sta bila kar dobro oddelana, na vseh tekmah smo bili prisotni v – za naše razmere – solidnem številu, tudi navijanje je bilo na nivoju, poleg tega smo naredili tudi pet novih dvodržnjakov, deset manjših zastav za na kol, eno zastavo za prekrivanje sektorja ter še eno zastavo za na kol večjih dimenzij. Nekje mesec do mesec in pol pred koncem prvenstva pa je sledil rahel padec in tako smo žal izpustili nekaj gostovanj pa tudi na domačih tekmah je število nekoliko upadlo.

Kako ste zadovoljni s ponovno aktivacijo skupine? Lahko pričakujemo, ne le da boste v naslednji sezoni obstali na sceni, ampak presegli številčnosti in kvaliteto navijanja v pravkar minuli sezoni?
Če potegnemo črto pod celotno sezono, lahko le-to ocenimo kot solidno, pa ne glede na rahel padec proti koncu in dejstvu, da je potrebno še ogromno stvari izboljšati, nenazadnje je bila to prva sezona po kar nekaj letih popolne neaktivnosti. Kar se tiče prihodnosti, se sicer lahko pričakuje naš obstanek na sceni, je pa realno v tem trenutku težko napovedati presežek številčnosti in kvalitete navijanja v minuli sezoni, čeprav seveda vsi upamo na najboljše. Vedeti moramo, da je Nova Gorica majhno mesto s 15.000-imi prebivalci in da velike večine tukajšnje mladine ta scena preprosto ne zanima. Pa tudi sicer večina Novogoričanov še ni slišala za načelo SUPPORT YOUR LOCAL FOOTBALL TEAM in tako še večina tistih, ki jih sam nogomet sicer zanima, raje doma pred televizijo spremlja tekme velikih evropskih (zlasti italijanskih) klubov, kot pa da bi zavili na kako tekmo Gorice. To je sicer žalostno a resnično in v takšnih razmerah je pač nemogoče na hitro formirati številčno in kvalitetno skupino. Za dolgoročni razvoj skupine je trenutno bolj kot število pomembno to, da se dela na kvaliteti, torej na tem, da ostanejo prisotni resni, zagnani fantje s pravo mentaliteto in voljo, ki bodo to razmišljanje znali vcepiti ostalim fantom, ki so se že, ali pa se v prihodnosti še bodo pridružili skupini. Ko bomo enkrat to dosegli, se bosta zagotovo izboljšali tudi številčnost in kvaliteta navijanja, s tem pa tudi vse ostalo, kar sodi zraven. Še vedno verjamemo, da nam bo ne glede na prej omenjene težave dolgoročno gledano to uspelo, seveda pa bo za to potrebnega ogromno truda in rezultatov vsekakor ne gre pričakovati čez noč.

Kakšna je bila obiskanost vaše tribune v spomladanskem delu sezone, tako doma kot na gostovanju?
Doma nas je bilo največ na prvi tekmi spomladanskega dela proti Olimpiji in sicer okrog 80, na naslednjih dveh domačih tekmah proti Celju in Primorju nekje 50-60, na vseh poznejših tekmah do konca sezone pa okrog 30. Kar se tiče gostovanj, smo bili najbolj številčni v Ljubljani, kjer nas je bilo 50, v Kopru nas je bilo 25, v Domžalah 20 in v Mariboru 15.

Mnenje o navijanju na tekmah reprezentance Slovenije in vaša številčnost na teh tekmah? Kako komentirate dogajanja v zakulisju organizacije navijanja reprezentančnih tekem?
Predvsem v Stožicah bi bilo potrebno marsikaj izboljšati in sicer bi bilo potrebno nadgraditi repertoar pesmi, izboljšati samo vodenje navijanja ter indijance ločiti od ultrasev. Tudi klub Slovenija Supporters bi moral več narediti za vzgojo svojih članov, da bi se ti zavedali, zakaj so na navijaškem sektorju in kako se je tam potrebno obnašati. Potem je pa seveda problem tudi v raznih medsebojnih zamerah, ki jih gojijo naše največje skupine in ki velikokrat privrejo na dan tudi na reprezentančnih tekmah. Omenjenega problema nima smisla podrobneje komentirati. Vsi, ki smo že dalj časa prisotni na reprezentančni sceni, bolj ali manj vemo, v čem je problem in bojimo se, da se tu kaj dosti ne da narediti, poleg tega pa smo mi premajhna skupina, da bi lahko kakorkoli vplivali na to.

Kar se tiče naše prisotnosti, smo v tekočih kvalifikacijah obiskali vse dosedanje domače tekme (15 nas je bilo na tekmi proti Severni Irski, 25 proti Ferskim otokom in 20 proti Italiji), bili pa smo tudi na dveh gostovanjih in sicer nas je bilo 10 v Srbiji ter 4-je v Estoniji.

Kakšni so vaši načrti za jesenski del sezone?
Kot smo že povedali v odgovoru na drugo vprašanje, bo potrebno delati na pridobitvi novih pripadnikov in le-tem vcepljati pravo mentaliteto, poleg tega imamo na začetku sezone v načrtu izdelavo majic s kratkimi rokavi, kasneje pa bomo naredili tudi nov udarni ter dva manjša transparenta, kajti po skoraj sedmih letih, odkar smo naredili svoj zadnji transparent, je res že čas, da malo spremenimo oz. izboljšamo izgled naše tribune tudi na ta način. Enkrat proti koncu jesenskega dela pa nameravamo v sodelovanju s klubom izvesti tudi akcijo grafitiranja zidu ob naši tribuni, ob tem pa bomo poskrbeli še za nekaj lepih grafitov na nekaterih drugih lokacijah v našem mestu.

Borba proti zakonu o navijačih … je ta »borba« za nekaj časa dobljena, ali nevarnost sprejetja zakona še vedno obstaja?
Vsekakor smo navijači z določenimi potezami dali javnosti nekoliko misliti o teh stvareh in marsikdo ni več tako prepričan, da bi bilo sprejetje zakona o navijačih dobra poteza, vsekakor pa borba še zdaleč ni dokončno dobljena. Sicer pa menimo, da nevarnost sprejetja klasičnega zakona o navijačih, kot ga poznajo v nekaterih tujih državah, vsaj v bližnji prihodnosti ne obstaja, je pa večja možnost spremembe zakona o policiji in njihovih pooblastilih, kar za našo sceno prav tako ni dobro, čeprav je to še zmeraj boljše kot pa klasičen zakon o navijačih, kot ga že nekaj časa izvajajo na Hrvaškem, v Srbiji, Italiji, Angliji in še kje. Vsi pa vemo, da ima policija že sedaj več kot dovolj pooblastil za opravljanje svojega dela in da tudi dodatna policijska pooblastila niso potrebna ter da bi ta naši sceni prav tako lahko povzročila veliko škode.

Pregled spomladanskega dela sezone 2010/2011

Opomba: razpolagamo samo z materialom z le 7. krogov spomladanskega dela prvenstva

20. krog: HIT Gorica-Olimpija, 26. 2. 2011:

20. krog: HIT Gorica-Olimpija, 26. 2. 2011

21. krog: Maribor-HIT Gorica, 5. 3. 2011:

21. krog: Maribor-HIT Gorica, 5. 3. 2011

22. krog: HIT Gorica-CM Celje, 12. 3. 2011:

22. krog: HIT Gorica-CM Celje, 12. 3. 2011

23. krog: Luka Koper-HIT Gorica, 16 3. 2011:

23. krog: Luka Koper-HIT Gorica, 16 3. 2011

24. krog: HIT Gorica-Primorje, 19. 3. 2011:

24. krog: HIT Gorica-Primorje, 19. 3. 2011

25. krog: Domžale-HIT Gorica, 2. 4. 2011:

25. krog: Domžale-HIT Gorica, 2. 4. 2011

26. krog: HIT Gorica-Triglav Gorenjska, 5. 4. 2011

27. krog: Rudar-HIT Gorica, 9. 4. 2011

28. krog: Nafta-HIT Gorica, 16. 4. 2011

29. krog: Olimpija-HIT Gorica, 23. 4. 2011:

29. krog: Olimpija-HIT Gorica, 23. 4. 2011

30. krog: HIT Gorica-Maribor, 30. 4. 2011

31. krog: CM Celje-HIT Gorica, 4. 5. 2011

32. krog: HIT Gorica-Luka Koper, 7. 5. 2011

33. krog: Primorje-HIT Gorica, 11. 5. 2011

34. krog: HIT Gorica-Domžale, 14. 5. 2011

35. krog: Triglav Gorenjska-HIT Gorica, 21. 5. 2011

36. krog: HIT Gorica-Rudar, 29. 5. 2011

Navijaški vodič po slovenskih stadionih

25.7. 2009 od  
V kategoriji Novice

Comments Off on Navijaški vodič po slovenskih stadionih

V kratkem bomo na fotoultras.si pričeli s predstavljanjem in ocenjevanjem slovenskih stadionov, vendar izključno iz oči navijača. V tem okviru smo si izposodili članek Navijaški vodič po slovenskih stadionih, ki je bil objavljen v prvem biltenu Green Dragonsov z imenom Prva petletka in je izšel oktobra 1993. Stadioni in igrišča v teh letih so bili neprimerno drugačni, slabši, brez skoraj kakršnega koli ugodja za gledalce (streha in plastični sedeži na stadionu so bili prava redkost), skratka ali razvaline ali skorajda vaška igrišča. Na tako drastično mnenje o slovenskih igriščih in stadionih je vplivalo  predvsem dejstvo, da so bili Dragonsi do takrat vajeni velikih stadionov nekdanje Jugoslavije – Koševa, Marakane, Kantride, kar so bili čez noč prisiljeni zamenjati za Zagorje, Dekane, Rogaško Slatino, Naklo, Ajdovščino in tako naprej.

Fotografije takratnih stadionov smo dodali iz lastnega arhiva. Fotografije so iz obdobja od leta 1989 do 1995. V oklepaju je pri nekaterih stadionih zapisana takratna kapaciteta stadiona; vir teh podatkov je revija e šport, posebna izdaja, april 1993.

Navijaški vodič po slovenskih stadionih

V bistvu je naslov za naše razmere rahlo neustrezen, saj bi bil ustreznejši opis “navijaški vodič po stadionih, travnikih in okoliških gričkih”. No ja, če bi bil zelo natančen, bi lahko uporabil tudi besede gradbišče, kurnik, jasa ob potoku in sorodne, vendar sem knjigo “Pri nas na vasi je lepo” izgubil v ranem otroštvu, prebitem v betonskem močvirju, kjer se mi z rodovitno grudo ni dalo ni dalo kaj preveč ukvarjati. Sicer pa si poglej, čemu pri nas pravijo stadion …

AJDOVŠČINA (Primorje): Tribuna je nekakšna čudna bajtica za vaško elito, kot gost imaš torej čast ogledati si tekmo pod, ob ali na ograji, ki ločuje igrišče od zunanjega sveta, ki je tam okoli zelo raznolik: na eni strani frčijo jadralci, zmajarji, padalaci in podobna bitja, na drugi je pa en povprečno velik britof. Če pade tekma na isti čas kot pogreb, moraš biti po moje bolj tiho, ker si ne predstavljam, da bi koga spravljali na drugi svet ob pesmih tipa “ale ale” ali ob skandiranju “Simke”. (Če ni šel ravno kakšen Simke v večna lovišča, rakom žvižgat, pod rušo in kar je še poetičnih izrazov za to, da nekdo “stegne papke”).

Stadion Primorja v Ajdovščini

Stadion Primorja v Ajdovščini

BELTINCI (Potrošnik): He, he. Igrišče je del rekreacijskega “kompleksa”, ki je zelo soroden ljubljanskemu Mostecu (igrišče, gostilna z lesenimi klopcami in odlično hrano – enolončnice!). Gostujoča “tribuna” je ravnina za golom, kjer raste tudi nekaj dreves – ste že gledali tekmo s kakšne bukove veje?

Stadion v športnem parku v Beltincih (5.000)

Stadion v športnem parku v Beltincih (5.000)

CELJE (Publikum): Dve tribuni, ena tribunica, parkirišče, hišica – preveč celovita in ljubka podoba to ni. Pri vstopu moraš paziti, da z glavo ne butneš ob rob – vhodi so delani za podpovprečno visoke obiskovalce.

Stadion Skalna klet v Celju (5.000)

Stadion Skalna klet v Celju (5.000)

DEKANI (Istragas Jadran): Tribuna, kakršne zidajo v Ljubljani balinarji (po obsegu) + hribček na drugi strani.

GORICA (HIT): Četrtinska tribuna, ki sega precej visoko proti (ponavadi jasnemu) nebu. Prizidek je v gradnji, gost spremlja tekmo z druge strani z (ne boste verjeli) zelenega grička – zaradi naklona terena je brez veze, da pobirate atletske ovire in druge pripomočke, ki ležijo naokoli.

Stadion v Novi Gorici (5.000)

Stadion v Novi Gorici (5.000)

IZOLA: Dve tribuni z velikim T, na žalost pa je okolica neurejena, tribuna za golom pa bo verjetno ostala le lepa želja. By the way – novejša tribuna je črna gradnja, upam, da je ne bodo podrli. (6.000)

KOPER: Tribuna je sestra dvojčica izolske, zraven je prijeten bife, ognjevitejši domorodci pa se zbirajo na montažni tribuni na drugi strani.

Koprska Bonifika (10.000)

Koprska Bonifika (10.000)

LJUBLJANA (AM Cosmos): Najlepša slovenska tribuna + majhna betonska tribuna = nadpovprečno. (10.000)

LJUBLJANA (Slovan Mavrica): Park (športni) z na pol montažno tribuno in s peskom posuto “balinarsko” tribuno za sprehajanje psov. Dolgcajt. (3.000)

LJUBLJANA (Svoboda/Optimizem): Malo bolj neurejen park od Slovana. Tekmo lahko gledaš tudi pri znancih v bližnjih blokih. (3.000)

MARIBOR: Stadion! Tribuna okrog celega igrišča, velika centralna tribuna, vendar vse skupaj najeda zob časa: ograja (rjasta in ekstremno nabrušena) se lomi, cement na tribunah poka, kar pa niti ni slabo – okruški so idealni za obmetavanje.

Stadion Ljudski vrt

Stadion Ljudski vrt (16.000)

MURSKA SOBOTA (Mura): Uprava je zelo podjetna, vendar se odloča le za korekturne popravke. Srednje majhna pokrita tribuna, hišica, nasip, ravnina, nekaj drevja. Posebnost je na pol usahel potoček za golom – na pol pozidana panonska ravnina torej.

Stadion Fazanerija v Murski Soboti (5.000)

Stadion Fazanerija v Murski Soboti (5.000)

NAKLO (Kranj): V Naklem je bil teren celo za naše rezmere neustrezen (atrakcija je bil lastnik hiše za golom, ki ni vračal žog). V Kranju, kjer se že eno leto žogajo Gorenjci, je lepa pokrita tribuna, ki pa si jo lahko ogledaš le z grička (že spet!) na drugi strani. V slabem vremenu obvezno poteptajte svoj ponos in obujte kakšne grde gumijaste (lahko ribiške) škornje. (6.000)

NOVO MESTO (Krka Novoterm): Igrišče je tik ob Krki, tribune so večinoma travnate (nadaljujejo se po hribu v gozd), erozija je zelo opazna. Za goste je rezerviran (travnat) ograjen boks, kjer raste tudi nekaj brez, kjer se lahko poščiješ. Zelo izvirna rešitev, čeprav bi bil mogoče kakšen velik hrast ustreznejši.

Stadion Portoval v Novem mestu (4.000)

Stadion Portoval v Novem mestu (4.000)

VELENJE (Rudar): Od industrijskega mesta bi pričakoval kaj ljubko železobetonskega (jeseniška Podmežakla), zato te ozelenjena okolica stadiona “Ob jezeru” (ne)prijetno preseneti (odvisno od vremena). Ne da pa se izogniti krajšemu sprehodu (od postaje javnega avtobusnega prometa je igrišče malce odmaknjeno. Pol ure, recimo …).

Stadion Ob jezeru v Velenju (7.000)

Stadion Ob jezeru v Velenju (7.000)

Iz napisanega ste verjetno že razbrali, da je vse skupaj, bolj vljudno rečeno, revščina, ob kateri mirno lahko pozabimo, koliko časa že obljubljajo stole za Bežigradom. Ostane nam torej le upanje na boljše čase, do takrat bo treba kdaj pa kdaj očistiti “martense” in oprati “bomberje”, da ne bo videti, kot da smo čreda Robinov Hoodov, ki se blatna klati po Golovcu, Rožniku in drugih okoliških vzpetinah. Je pa res, da je shit, če greš na tekmo, prideš pa tak, kot da bi nabiral gobe na obronkih Šmarne gore.

Avtor: “Vodič Jak”

Stadion za Bežigradom

Stadion za Bežigradom (18.000)

Največja ironija zgornjega članka je, da so do leta 2009 preživeli prav vsi vaški stadioni, igrišča, hribčki in doline, dobesedno vse, od koder so bili prisiljeni takratni navijači spremljati nogomet, le naš takrat največji stadion, dom Green Dragonsov, stadion za Bežigradom na žalost ne.