FOTO: Gorica in Boysi ponovno v prvi ligi
Kranj: Triglav Kranj-Gorica 0:5, povrata tekma kvalifikacij za prvo ligo, 30.7. 2020. Z zmago na povratni tekmi so so nogometaši Gorice vrnili v prvo ligo.
SMALL FACES
TERROR BOYS
FOTO: Terror Boys vs. Black Gringos
Nova Gorica: Gorica-NŠ Mura 0:1, 25. krog Prve lige Telekom Slovenije, 7. 4. 2019
Pogovor s Terror Boysi
Goriški Boysi v letošnjem prvenstvu nimajo razlogov za zadovoljstvo. Gorica je šele na osmem mestu na lestvici, kar od štirikratnega prvaka Slovenije vsekakor nismo pričakovali. V medijih sta zelo odmevali reakcija Boysov ob menjavi klubske legende Mirana Srebrniča na položaju trenerja moštva in kratki stiki z navijači Mure, Black Gringosi, predvsem pretep v lokalu na goriškem stadionu. Z Boysi smo se pogovarjali pred jutrišnjo tekmo proti NŠ Muri v domačem Športnem parku.
20-letnica skupine na tekmi proti Muri 05, novembra 2011.
Gorica letos v glavnem životari v spodnjem delu lestvice. Vsekakor to ni položaj, ki smo ga vajeni od tako kvalitetnega kluba. Kateri so razlogi?
Razlogi za trenutno životarjenje kluba in slabe rezultate moštva v osnovi izhajajo iz pomanjkanja resnega vlaganja v goriški nogomet (posledično je kakovost igralskega kadra na, za goriške standarde, nizki ravni), pomanjkanje vizije in neobstoječe kadrovske politike aktualne uprave, ki zavoljo zatiskanja pasu zanemarja skavting in ne premore kakovostnih operativcev, ki bi bdeli nas športnim delom in kadrovsko politiko. Tu pa so še nekateri okostnjaki iz omar, ki jih je aktualno vodstvo podedovalo od bivše uprave, ki je skupaj z italijanskimi partnerji klub pripeljala le streljaj od propada in pa malomarno upravljanje z mladinsko šolo, ki je v zadnjih letih dala čez preveč različnih trenerjev, vodij in posledično goriška šola, ki je vedno bila v samem vrhu v Sloveniji, v zadnjem obdobju ne daje več dovolj kvalitetnega podmladka, kar pomeni da se mora članska ekipa v večji meri zanašati na poceni tujce in “okrepitve” iz nižjih lig.
Mnogo pozornosti v medijih je bila deležna vaša reakcija ob menjavi klubske legende, Mirana Srebrniča, na položaju trenerja kluba. Kaj se je dogajalo v ozadju?
V osnovi je šlo za nezaupanje v domači strokovni kader in za, po našem mnenju, izkazano nespoštovanje do legende kluba, ki je za Gorico naredila več kot katerikoli posameznik iz sedanje ali katere izmed bivših klubskih uprav. Nedopustno je, da si predsednik kluba, ki je bolj kot ne nogometni laik, saj si kruh služi z drugimi dejavnostmi, dovoli posegati v trenerjevo avtonomijo in način dela ter mu povrhu vsega še diktira taktične in kadrovske smernice, s katerimi posega v domeno, ki je v celoti izven njegovih nogometnih kompetenc. Podobne zadeve so sicer v nogometu vse prej kot redkost, a vendar ni niti najmanjšega dvoma, da je ravno predsednikovo vmešavanje, ki izvira iz dejstva, da je finančna stabilnost kluba v največji meri odvisna od prodaje najboljših igralcev (po drugi strani pa taista uprava trenerju ni pripeljala pravih okrepitev in trener sam ni imel glavne besede, kar se tiče prihodov igralcev), glavni razlog, da je prišlo do nekaterih nesoglasij na relaciji trener-uprava in uprava-igralci, ki so še dandanes aktualna, čeprav se o njih razumljivo javno ne govori. Mi pa bomo vedno trdili, da je bil Kapetan najmanjši krivec za porazne rezultate Gorice v drugi polovici jesenskega dela prvenstva, ker govorimo o človeku, ki je za Gorico dal dušo in srce, tako na terenu, kot tudi v trenerski vlogi. In to takrat ko je bila prihodnost kluba skrajno negotova in je preživetje le-tega viselo na nitki, tako da ne govorimo zgolj o največji legendi, temveč o rešitelju Gorice v pravem pomenu besede.
Boysi na tekmi proti Olimpiji, oktobra 2017.
Kje vidite svoj klub v prihodnosti? Kot klub, ki vzgaja mlade talente, ki jih potem »pobereta« Olimpija in Maribor? V partnerstvu z bogatimi klubi iz tujine? Obstaja tretja pot, ki bi zadovoljila vedno zelo zahtevna pričakovanja ultrasov?
Gorico v prihodnosti vidimo kot samozadosten in stabilen klub, ki ne bo več igral vlogo izložbenega okna ostalim klubom iz vrha slovenskega nogometa, predvsem pa si želimo, da bi na čelu kluba bili ljudje, ki so življenje posvetili nogometu in v njem tudi nekaj naredili, saj brez tovrstnega operativnega znanja in kilometrine ter poznavanja specifičnih nogometnih zakonitosti noben klub ne more postati zgodba o uspehu in resen igralec na slovenski nogometni sceni. V kolikor bi imeli na vodilnih položajih sposobne ljudi in prekaljene nogometne operativce, bi iz enačbe hitro izpadli raznorazni oportunisti in konjski mešetarji, ki so v zadnjih letih krojili kadrovsko politiko in skrbeli za lastne interese, ki z nogometom nimajo nobene veze. Skratka, želimo si močne in stabilne Gorice, ki bi iz sezone v sezono bila v igri za lovorike, ki ji glede na zgodovino in osvojene naslove tudi pritičejo. Tujcev in raznoraznih “stricev iz Amerike” pa v tej zgodbi nikakor ne vidimo.
Nova Gorica je eden izmed krajev, ki nikakor ne zmore več privabiti širše množice ljubiteljev domačega kluba na stadion. Bi bilo kaj drugače, če bi se spet borili za naslov prvaka?
Goriška nogometna publika je svojevrsten fenomen, saj je po eni strani sinonim razvajenosti, po drugi pa kot da v naslovih in lovorikah ne zna uživati. Naj spomnimo, da sta tako Milan Miklavič kot tudi Pavel Pinni, ki sta v Gorico prinesla vse štiri naslove prvaka, bila ves čas njunega mandata na bojni nogi z delom goriške publike, ki je vedno znova terjala več oziroma nemogoče. V Gorici zmaga sama po sebi nikoli ni dovolj, potrebni sta popolna zmaga in dominacija, kar pa je v današnjem nogometu zlasti na najvišji ravni prej izjema kot pravilo. Prepričani smo namreč, da med goriškimi tribunarji obstaja kar nekaj takšnih, ki bi na klopi Gorice nergali tudi Guardioli, Fergusonu in še kateremu izmed prekaljenih trenerskih mačkov, a tudi to jemljemo kot del folklore v slovenskem prostoru.
Na tekmi proti Maccabiju, julija 2016.
Stadion in mesto ste polepšali z grafiti, zelo aktivni ste v marketingu navijaških artiklov. Številčnost skupine je običajno močno odvisna od vsakokratnih (ne)uspehov moštva. Kako ste zadovoljni z ultras mentaliteto članov skupine? Je zaradi slabih rezultatov moštva vaša skupina spet na »prepihu«?
Ultras mentaliteta je – kar se Nove Gorice tiče – za slovenske razmere na zelo visoki ravni. Sploh kar se tiče jedra skupine, ki je izjemno močno in homogeno, kar pomeni da lahko naša skupina prebrodi tudi najhujše čase, kar smo v preteklosti že dokazali. Glede na velikost našega mesta in število prebivalcev smo v vseh segmentih na nadpovprečni ravni, čeprav je roko na srce letošnja sezona kar se tiče številčnosti, izgleda tribune, gostovanj itd. slabša kot nekatere prejšnje, a so taka nihanja enostavno nekaj, s čimer morajo manjše skupine vsepovsod živeti in se temu znati prilagajati. Delamo na tem, da bi v prihodnosti vse skupaj dvignili na še višji nivo in če nam je to doslej že uspelo (deset let nazaj smo denimo bili na precej nižji ravni kot smo danes), ne vidimo razloga za to, da bi enaka teza obveljala tudi čez naslednjih deset let. Dela je veliko, a se ga ne branimo, predvsem pa ljudi iz jedra skupine ženeta naprej prava mentaliteta in vizija močne in dobro organizirane ultras skupine, ki bo vedno stala za svetim grbom in nogometnim ponosom Primorske.
Ste aktivni samo v nogometu ali še v katerem drugem športu?
V Novi Gorici je nogomet religija številka ena, tako je bilo že od nekdaj in tako bo vedno. Vse ostalo so igre.
Goriške vrtnice so zaključena zgodba?
Goriške vrtnice so že dobro desetletje zgodovina. Danes so na tekmah prisotni zreli oz. starejši posamezniki, ki so nekoč bili bodisi vidnejši, bodisi redno aktivni člani Vrtnic, vseeno pa je potrebno razjasniti, da Vrtnice v svojih zlatih časih nikoli niso bili izrazito “fan” naravnana skupina, saj je kar lepo število članov imelo razjasnjene pojme o navijaštvu in posledično tudi njihova mentaliteta ni izključevala ulice oz. stika z rivali iz nasprotne tribune. V praksi so Vrtnice zamrle kmalu po šampionsken obdobju in čeprav je v zadnjih sezonah njihovega aktivnega delovanja legendarni transparent še visel na ograji vzhodne tribune, pa o neki resni skupini vsaj takrat ne moremo več govoriti.
Kakšna je obiskanost vaše tribune v letošnjem prvenstvu, tako doma kot na gostovanjih?
Iskreno povedano slaba oz. podpovprečna. Letošnja sezona bo bolj kot ne hitro šla v pozabo, kar se same tribune in obiska domačih in gostujočih tekem tiče. Smo pa zato bili zelo aktivni na marketinškem področju, ki je na zelo visokem nivoju, prav tako pa smo veliko naredili tudi za polepšanje podobe mesta. Tu mislimo predvsem na grafite, s katerimi želimo med lokalno mladino prebuditi občutke pripadnosti in lokalpatriotizma, saj si močno prizadevamo na vzhod privabiti nove obraze, ki bodo skupaj z nami pisali nova poglavja v zgodovini naše skupine. Veseli pa dejstvo, da je prisotnost trdega jedra skupina (25-30 ljudi) zelo konstantna, kar priča o tem, da rezultati niso faktor in da mentaliteta ostaja glavni temelj naše skupine.
Kljub slabim rezultatom moštva dobre predstave Boysov na tribuni; utrinek iz tekme proti Mariboru, oktobra 2018.
Mnogo pozornosti so bili deležni tudi kratki stiki in vmes konkretni pretep v lokalu na vašem stadionu z Black Gringosi … Čeprav imajo odnosi med skupinama že »dolgo brado«, je vsaj v začetku šlo bolj za preganjanje monotonosti na tribunah. Gre zdaj že za kaj več?
Olimpija, Primorje in Mura – sovraštvo onkraj kategorije. Tu so vsakršne besede odveč.
Česa si predvsem želite za osvežitev na zaspani slovenski ultras sceni?
Če začnemo z edino realno željo – da bi se vsi držali svojih tribun, ne pa igrali turistov. Vse ostalo žal spada v kategorijo “nostalgija”. Slovenija je na srečo premajhen trg, da bi se moderni nogomet kdaj zares v popolnosti prijel, zato si želimo, da bi tradicionalna nogometna okolja nekoč spet ugledala prvo ligo in da bi se čim več mladih z instagramov, facebookov in ostalega virtualnega sranja ponovno vrnilo na ulice in stopilo v bran idealom, ki so srce in duša ultras navijaštva.
Bi bil čas, da navijanje na tekmah reprezentance spet prevzamejo v svoje roke ultrasi? Ali je ta vlak že davno odpeljal?
Čas bi bil, da bi reprezentanca postala simbol nacionalnega ponosa in enotnosti, ne pa poligon za premije za že tako dobro preskrbljene egote. Pravi ultras dandanes ne sme niti pomisliti, da bi s tribune podpiral reprezentanco, saj bi s tem podpiral politiko Nogometne zveze Slovenije, ki na račun navijačev in spektakla klubom izstavlja račune za običajno nogometno folkloro. V naši skupini smo reprezentančno poglavje za časa raznih Čeferinov in njemu podobnih birokratov, ki ubijajo nogomet in njegovo dušo do nadaljnjega zaprli, saj se mora norost v imenu “Gospodarja Denarja” v tem bolanem in nebrzdanem modernem nogometu slej ali prej nehati.
V Ajdovščini pred stadionom proti Primorju, oktobra 2010. V isti kotel s Primorjem za Boyse sodijo tudi Olimpija in Mura ter – seveda – navijači vseh treh klubov.
FOTO: Terror Boys na tekmi Gorica-Domžale
Nova Gorica: Gorica-Domžale 2:1, 23. krog PLTS, 17. 3. 2019
Foto: Terror Boys v Kidričevem
Kidričevo: Aluminij-Gorica 0:3, 14. krog I. SNL, 29. 10. 2017
Foto: Terror Boys na tekmi Gorica-Panionios
Nova Gorica: Gorica-Panionios 2:3, povratna tekma 2. kroga kvalifikacij za Ligo Evropa, 20. 7. 2017
Foto: Terror Boys bojkotirali tekmo Gorice in Shiraka
Comments Off on Foto: Terror Boys bojkotirali tekmo Gorice in Shiraka
Goriškim nogometašem je uspel preboj v drugi predkrog kvalifikacij za Evropsko ligo. Kot smo pisali že včeraj (http://www.fotoultras.si/novice/bojkot-terror-boysov.php), so Terror Boysi tekmo bojkotirali zaradi dejstva, da vzhodna tribuna, na kateri so locirani organizirani navijači, ne zadostuje Uefinim kriterijem, ki so določeni za ta rang mednarodnega tekmovanja. Objavljamo nekaj fotografij iz tekme.
Bojkot Terror Boysov
Terror Boys so na svoji Facebook strani objavili sporočilo za javnost. Objavljamo izvirno besedilo. Vir fotografije: Facebook stran Terror Boys
SPOROČILO ZA JAVNOST O BOJKOTU JUTRIŠNJE TEKME Z FC SHIRAKOM
Ultras Gorica zainteresirani nogometni javnosti z velikim obžalovanjem sporoča, da organiziranega navijanja s strani naše skupine na jutrišnji povratni tekmi 1. kroga kvalifikacij za Ligo Evropa med Gorico in FC Shirakom NE bo!
Glavni razlog za takšno odločitev tiči v dejstvu, da je delegat jutrišnjega srečanja ugotovil, da vzhodna tribuna, na kateri smo locirani organizirani navijači, ne zadostuje Uefinim kriterijem, ki so določeni za ta rang mednarodnega tekmovanja. Naj spomnimo, da se je identičen scenarij odvil tudi lani poleti in sicer na povratni tekmi prvega predkroga proti izraelskemu Maccabiju iz Tel-Aviva. Takrat smo v naši skupini pristali na “selitev” na del vzhodne tribune, na katerem je danes sektor za gostujoče navijaške skupine. Po omenjeni tekmi pa smo na vodstvo ND Gorica naslovili tudi apel, da naj v bodoče v izogib podobnim nevšečnostim poskrbi, da ustrezno uredi naš sektor in sicer tako, da bi na betonska stojišča namestili povsem običajne plastične sedeže brez naslanjal za hrbet. Takšnih pozivov je bilo, vključno
z nedavnimi, v bližnji preteklosti kar nekaj, žal pa klub nanje ni ustrezno in tudi pravočasno apeliral. Tako smo pred jutrišnjo tekmo zopet prišli do situacije, ko nam je vstop na NAŠO tribuno, ki je hkrati naš drugi dom, s strani Uefinih uradnih oseb zopet onemogočen. A tokrat na selitev ne bomo pristali in sicer iz preprostega razloga, ker je domača tribuna za vsako ultra` usmerjeno navijaško skupino svetinja in ker nam slednja pomeni več, kot le kraj s katerega spremljamo tekme, ampak je tudi del osebne identitete vsakega posameznika, ki tvori del naše navijaške skupine.
Naj še enkrat poudarimo, da smo omenjeno odločitev sprejeli z veliko mero razočaranja, v prvi vrsti zaradi celotne ekipe in strokovnega štaba, ki v vsakem trenutku in ne glede na rezultate uživajo našo popolno podporo in spoštovanje. Prav tako naj bo jasno, da se za to potezo nismo odločili zato, ker bi bili oziroma ker bi si želeli konflikta z Upravo kluba. Še več, naš namen je, da se po jutrišnji tekmi z vodstvom kluba skupaj usedemo in enkrat za vselej razrešimo obstoječi problem. Za svojo tribuno oz. za svoj drugi dom smo v preteklosti že večkrat poskrbeli sami in po potrebi bomo tudi tokrat aktivno sodelovali pri izvedbi vseh popravkov, ki bodo zadovoljili evropske kriterije, saj si česar takšnega ne želimo več doživeti. S težkim srcem bomo torej jutrišnje srečanje pospremili brez naših pesmi in strasti, a verjamemo da bo ta naša poteza pripeljala do tega, da bomo zadnjo evropsko tekmo v Novi Gorici v letošnji sezoni (ob morebitni uvrstitvi v 3. predkorg novogoriški stadion s svojo kapaciteto in infrastrukturo ne zadostuje več kriterijem Uefe, zato bi ta tekma bila odigrana bodisi v Ljubljani, bodisi v Kopru) 19. julija proti Panioniosu glasno in številčno pospremili z našega Svetega Vzhoda!
Ekipi sporočamo, da se za našo podporo in pripadnost ni treba bati, saj bomo v tekoči tekmovalni sezoni na vseh frontah neutrudno in brezpogojno bodrili sveti goriški dres po celi Sloveniji, pa tudi izven naših meja!
Vse naše člane pa obveščamo, da za jutri od 19.00 dalje še vedno velja, da je zborno mesto pri Partizanu in da bosta včlanjevanje in prodaja naših marketinških artiklov potekali nemoteno tako pred, kot tudi za čas samega trajanja tekme.
PREK VSEH MEJA!
Terror Boys Nova Gorica 1991
Foto: Maribor vs. Gorica
Maribor: Maribor-Gorica 1:0, 22. 10. 2016, 14. krog 1. lige Telekom Slovenije
Video: 25-letnica Terror Boys
25-letnica skupine Terror Boys, Gorica-Celje, 24. 9. 2016:
