Intervju: Terror Boys

Terror Boysom se je v minuli sezoni po daljši neaktivnosti uspelo obdržati na sceni. Njihovo ponovno aktiviranje je bilo za marsikoga presenečenje; tudi sami niso bili prepričani, bo vrnitev zgolj kratkotrajna, ali pa bodo redni gosti tribun slovenskih stadionov dlje časa. Resda je bil drugi del spomladi manj prepričljiv kot prvi del in jesen, pa vendar je vsaka resna ultras skupina zelo dobrodošla na sicer maloštevilčni slovenski navijaški sceni.

Kako ocenjujete sebe v spomladanskem delu sezone 2010/11?
Prva dva meseca spomladanskega dela sta bila kar dobro oddelana, na vseh tekmah smo bili prisotni v – za naše razmere – solidnem številu, tudi navijanje je bilo na nivoju, poleg tega smo naredili tudi pet novih dvodržnjakov, deset manjših zastav za na kol, eno zastavo za prekrivanje sektorja ter še eno zastavo za na kol večjih dimenzij. Nekje mesec do mesec in pol pred koncem prvenstva pa je sledil rahel padec in tako smo žal izpustili nekaj gostovanj pa tudi na domačih tekmah je število nekoliko upadlo.

Kako ste zadovoljni s ponovno aktivacijo skupine? Lahko pričakujemo, ne le da boste v naslednji sezoni obstali na sceni, ampak presegli številčnosti in kvaliteto navijanja v pravkar minuli sezoni?
Če potegnemo črto pod celotno sezono, lahko le-to ocenimo kot solidno, pa ne glede na rahel padec proti koncu in dejstvu, da je potrebno še ogromno stvari izboljšati, nenazadnje je bila to prva sezona po kar nekaj letih popolne neaktivnosti. Kar se tiče prihodnosti, se sicer lahko pričakuje naš obstanek na sceni, je pa realno v tem trenutku težko napovedati presežek številčnosti in kvalitete navijanja v minuli sezoni, čeprav seveda vsi upamo na najboljše. Vedeti moramo, da je Nova Gorica majhno mesto s 15.000-imi prebivalci in da velike večine tukajšnje mladine ta scena preprosto ne zanima. Pa tudi sicer večina Novogoričanov še ni slišala za načelo SUPPORT YOUR LOCAL FOOTBALL TEAM in tako še večina tistih, ki jih sam nogomet sicer zanima, raje doma pred televizijo spremlja tekme velikih evropskih (zlasti italijanskih) klubov, kot pa da bi zavili na kako tekmo Gorice. To je sicer žalostno a resnično in v takšnih razmerah je pač nemogoče na hitro formirati številčno in kvalitetno skupino. Za dolgoročni razvoj skupine je trenutno bolj kot število pomembno to, da se dela na kvaliteti, torej na tem, da ostanejo prisotni resni, zagnani fantje s pravo mentaliteto in voljo, ki bodo to razmišljanje znali vcepiti ostalim fantom, ki so se že, ali pa se v prihodnosti še bodo pridružili skupini. Ko bomo enkrat to dosegli, se bosta zagotovo izboljšali tudi številčnost in kvaliteta navijanja, s tem pa tudi vse ostalo, kar sodi zraven. Še vedno verjamemo, da nam bo ne glede na prej omenjene težave dolgoročno gledano to uspelo, seveda pa bo za to potrebnega ogromno truda in rezultatov vsekakor ne gre pričakovati čez noč.

Kakšna je bila obiskanost vaše tribune v spomladanskem delu sezone, tako doma kot na gostovanju?
Doma nas je bilo največ na prvi tekmi spomladanskega dela proti Olimpiji in sicer okrog 80, na naslednjih dveh domačih tekmah proti Celju in Primorju nekje 50-60, na vseh poznejših tekmah do konca sezone pa okrog 30. Kar se tiče gostovanj, smo bili najbolj številčni v Ljubljani, kjer nas je bilo 50, v Kopru nas je bilo 25, v Domžalah 20 in v Mariboru 15.

Mnenje o navijanju na tekmah reprezentance Slovenije in vaša številčnost na teh tekmah? Kako komentirate dogajanja v zakulisju organizacije navijanja reprezentančnih tekem?
Predvsem v Stožicah bi bilo potrebno marsikaj izboljšati in sicer bi bilo potrebno nadgraditi repertoar pesmi, izboljšati samo vodenje navijanja ter indijance ločiti od ultrasev. Tudi klub Slovenija Supporters bi moral več narediti za vzgojo svojih članov, da bi se ti zavedali, zakaj so na navijaškem sektorju in kako se je tam potrebno obnašati. Potem je pa seveda problem tudi v raznih medsebojnih zamerah, ki jih gojijo naše največje skupine in ki velikokrat privrejo na dan tudi na reprezentančnih tekmah. Omenjenega problema nima smisla podrobneje komentirati. Vsi, ki smo že dalj časa prisotni na reprezentančni sceni, bolj ali manj vemo, v čem je problem in bojimo se, da se tu kaj dosti ne da narediti, poleg tega pa smo mi premajhna skupina, da bi lahko kakorkoli vplivali na to.

Kar se tiče naše prisotnosti, smo v tekočih kvalifikacijah obiskali vse dosedanje domače tekme (15 nas je bilo na tekmi proti Severni Irski, 25 proti Ferskim otokom in 20 proti Italiji), bili pa smo tudi na dveh gostovanjih in sicer nas je bilo 10 v Srbiji ter 4-je v Estoniji.

Kakšni so vaši načrti za jesenski del sezone?
Kot smo že povedali v odgovoru na drugo vprašanje, bo potrebno delati na pridobitvi novih pripadnikov in le-tem vcepljati pravo mentaliteto, poleg tega imamo na začetku sezone v načrtu izdelavo majic s kratkimi rokavi, kasneje pa bomo naredili tudi nov udarni ter dva manjša transparenta, kajti po skoraj sedmih letih, odkar smo naredili svoj zadnji transparent, je res že čas, da malo spremenimo oz. izboljšamo izgled naše tribune tudi na ta način. Enkrat proti koncu jesenskega dela pa nameravamo v sodelovanju s klubom izvesti tudi akcijo grafitiranja zidu ob naši tribuni, ob tem pa bomo poskrbeli še za nekaj lepih grafitov na nekaterih drugih lokacijah v našem mestu.

Borba proti zakonu o navijačih … je ta »borba« za nekaj časa dobljena, ali nevarnost sprejetja zakona še vedno obstaja?
Vsekakor smo navijači z določenimi potezami dali javnosti nekoliko misliti o teh stvareh in marsikdo ni več tako prepričan, da bi bilo sprejetje zakona o navijačih dobra poteza, vsekakor pa borba še zdaleč ni dokončno dobljena. Sicer pa menimo, da nevarnost sprejetja klasičnega zakona o navijačih, kot ga poznajo v nekaterih tujih državah, vsaj v bližnji prihodnosti ne obstaja, je pa večja možnost spremembe zakona o policiji in njihovih pooblastilih, kar za našo sceno prav tako ni dobro, čeprav je to še zmeraj boljše kot pa klasičen zakon o navijačih, kot ga že nekaj časa izvajajo na Hrvaškem, v Srbiji, Italiji, Angliji in še kje. Vsi pa vemo, da ima policija že sedaj več kot dovolj pooblastil za opravljanje svojega dela in da tudi dodatna policijska pooblastila niso potrebna ter da bi ta naši sceni prav tako lahko povzročila veliko škode.

Pregled spomladanskega dela sezone 2010/2011

Opomba: razpolagamo samo z materialom z le 7. krogov spomladanskega dela prvenstva

20. krog: HIT Gorica-Olimpija, 26. 2. 2011:

21. krog: Maribor-HIT Gorica, 5. 3. 2011:

22. krog: HIT Gorica-CM Celje, 12. 3. 2011:

23. krog: Luka Koper-HIT Gorica, 16 3. 2011:

24. krog: HIT Gorica-Primorje, 19. 3. 2011:

25. krog: Domžale-HIT Gorica, 2. 4. 2011:

26. krog: HIT Gorica-Triglav Gorenjska, 5. 4. 2011

27. krog: Rudar-HIT Gorica, 9. 4. 2011

28. krog: Nafta-HIT Gorica, 16. 4. 2011

29. krog: Olimpija-HIT Gorica, 23. 4. 2011:

30. krog: HIT Gorica-Maribor, 30. 4. 2011

31. krog: CM Celje-HIT Gorica, 4. 5. 2011

32. krog: HIT Gorica-Luka Koper, 7. 5. 2011

33. krog: Primorje-HIT Gorica, 11. 5. 2011

34. krog: HIT Gorica-Domžale, 14. 5. 2011

35. krog: Triglav Gorenjska-HIT Gorica, 21. 5. 2011

36. krog: HIT Gorica-Rudar, 29. 5. 2011

Intervju s Terror Boysi

Tudi v prihodnje bomo ostali aktivni na tekmah reprezentance

Če razdelimo Slovenijo na vzhodno in zahodno polovico, lahko rečemo, da je zahodni del ne le v krizi, ampak da vlada popolno mrtvilo, vsaj kar se pomembnejših ultras skupin v nogometu tiče. Gorenjske po odhodu kranjskih Small Facesov praktično več ni na zemljevidu ultras nogometnih skupin. Če se preselimo južno oziroma jugozahodno, ni situacija nič boljša. Nad krsto ajdovskih Red Devilsov pajki že več let pletejo mreže, Tifoze bi verjetno lahko prebudil samo močan šok, kakršno je bilo npr. finale pokala v sezoni 2006/07, ko se jih je na Areni Petrol v Celju zbralo presenetljivo mnogo (vsaj glede na takratno stanje navijaštva na Bonifiki), o Terror Boysih pa nas večina zgolj ugiba, ali so klinično mrtvi, ali pa je še kaj upanja za oživljanje z elektrošokom. O vseh ostalih slovenskih skupinah izvemo vsak teden več kot dovolj; slika in video posnetek namreč povesta več kot 1000 besed. Naš tokratni sogovornik – Terror Boys Nova Gorica.

Zakaj ste “izginili” iz tribune?

O tem bi lahko veliko govorili, a bržkone bo čisto dovolj če povemo, da je bistvo problema v tem, da je pri nas enostavno premalo resnih ljudi s pravo mentaliteto, voljo in razčiščenimi pojmi o tem, kaj navijaštvo sploh je. Vsi problemi, s katerimi se je v zadnjih letih ubadala naša skupina (majhno število, slaba organizacija itd.), izvirajo bolj ali manj iz tega. Z omenjenimi težavami se je naša skupina sicer ubadala že vse od samih začetkov, ob zadnji menjavi generacije pred kakimi tremi leti pa so se stvari začele stopnjevati do te mere, da skupina danes ni več aktivna.

Nameravate narediti kakšno reorganizacijo?

Med mlajšimi člani je kar nekaj fantov, ki si želijo ponovne obuditve skupine in ti se sedaj nekaj dogovarjajo, da bi poskusili skupino ponovno aktivirati v naslednji sezoni. Težko pa je reči, ali se bo iz tega dejansko kaj izcimilo ali pa bo ostalo zgolj pri besedah.

Na različnih mestih je že večkrat potekala debata, zakaj v Novi Gorici (pa tudi v nekaterih drugih slovenskih mestih) preprosto ni dovolj zanimanja za domači nogometni klub. Katere stvari so se spremenile od takrat, ko se je tudi v Novi Gorici znalo zbrati od 2000 do 3000 gledalcev? Lahko povzameš bistvene ugotovitve?

Najverjetneje je glavni problem v tem, da je Nova Gorica kot mesto v zadnjih letih postalo, če se nekoliko primitivno izrazimo, preveč šminkersko. Okolje z visokim življenjskim standardom, delovnimi mesti v casinojih in bogatimi ljudmi pač ni ravno idealno za popularizacijo nogometa. Poleg tega je publika postala preveč razvajena in zahtevna. Trije zaporedni naslovi prvaka so imeli za posledico, da je za novogoriško občinstvo slovenska liga postala dolgočasna in zdaj bi za večjo prisotnost publike naši nogometaši morali doseči že kak uspeh na višjem nivoju, npr. uvrstitev v skupine UEFA-e. Mnogi sicer omenjajo, da je problem tudi bližina Italije in s tem možnost neposrednega spremljanja precej bolj zanimive italijanske lige, zaradi česar trpi lokalni klub, a bržkone nimajo v celoti prav. Italija je bila namreč pred trinajstimi leti, ko je bilo na našem stadionu povprečno okrog 3000 gledalcev, prav tako blizu kot danes, tako da je verjetno problem bolj v prej omenjenih stvareh.

Katere so bile najpomembnejše prelomnice Terror Boysov skozi zgodovino in kako se je gibala vaša številčnost?

Prelomnic je bilo kar nekaj. Začnemo lahko s samo ustanovitvijo skupine v jeseni 91. leta, ko se je kakih 30-40 zagretih fantov pričelo zbirati na vzhodni strani stadiona v Športnem parku. Njihovo navijanje je trajalo kaki dve leti, potem je počasi prišlo do nezainteresiranosti, pa tudi uprava jim je zaradi nekaterih manjših incidentov pričela metati polena pod noge in tako je prva generacija skupine prenehala z aktivnostmi. Potem je prišlo do ponovnih poskusov ustanovitve v obdobju, ko je naš klub prvič osvojil naslov prvaka, a so ti poskusi dokaj hitro klavrno propadli. Potem pa je prišlo leto 2001 in naša ponovna ustanovitev, ko se nas je na domačih tekmah v povprečju zbiralo okrog 50, v manjšem številu pa smo odhajali tudi na gostovanja. V sezoni 2002/2003 je nato sledil rahel padec, potem pa je prišla sezona 2003/2004, ki je bila definitivno najboljša v naši zgodovini. V jesenskem delu te sezone nas je bilo na domačih tekmah nekje 50-70, v spomladanskem delu pa 80-100, pa tudi gostovanja so bila dobro oddelana. Najboljša predstava te sezone, obenem pa verjetno tudi naša najboljša predstava vseh časov, pa je bila definitivno tista na zadnji domači tekmi proti Kopru, ko nas je skoraj 200 proslavilo prvi naslov prvaka po osmih letih, skupno pa drugi naslov. V sezoni 2004/2005 je naša številčnost nekoliko upadla, vendar smo tudi v tej sezoni uprizorili nekaj dobrih predstav. Izstopa predvsem gostovanje na finalu pokala v Celju, ki je bilo obenem naše najštevilčnejše gostovanje vseh časov. V Celju nas je takrat bilo kakih 130, poleg nas pa še kakih 500 simpatizerjev Gorice. V sezoni 2005/2006 je številčnost nato še bolj upadla, počasi se je zamenjala generacija, vendar smo bili še vedno konstantno prisotni na tekmah. V jeseni 2006 je sledila naša zadnja dobra predstava in sicer na tekmi proti Celju, ko smo z našo do sedaj največjo bakljado (naenkrat smo prižgali 80 bakel) proslavili 15. obletnico ustanovitve skupine. Po tej tekmi pa so šle stvari strmo navzdol, kar je sčasoma privedlo tako daleč, da sedaj že skoraj eno leto nismo več aktivni.

Kako uspešni ste (bili) na področju marketinga navijaških rekvizitov in kakšne odnose ste imeli (imate) z vodstvom kluba?

Kar se tiče marketinga smo v preteklih letih izdelali dve vrsti majic, šale in našitke. Kar se pa tiče odnosov z upravo kluba je bilo v preteklih letih kar precej iskric, ker naša uprava pač ni imela razumevanja za naš stil navijanja (tako kot nasploh v času t. i. modernega nogometa večina uprav klubov nima razumevanja za ultra stil navijaštva), mi pa prav tako nismo imeli razumevanja za določene njihove zahteve, na katere kot ultrasi pač nismo hoteli pristati (npr. personalizacija vstopnic itd.). Sicer menimo, da bi kot pravi ultrasi morali delovati neodvisno od uprave in tako ti konflikti na nas ne bi smeli preveč vplivati, vendar temu žal ni bilo tako. Že v odgovoru na prvo vprašanje smo namreč povedali, da je bil glavni problem, ki je od vsega začetka pestil našo skupino, pomanjkanje ljudi, ki bi imeli jasno razčiščene pojme o tem kaj je navijaštvo in bi temu primerno tudi delovali.

Nova Gorica je eno izmed slovenskih mest, kjer sta za lokalni klub navijali dve navijaški skupini različnih usmeritev, ultras in fan. Kakšni so bili vaši medsebojni odnosi v preteklosti in kakšni so danes (čeprav trenutno ne navija nobena skupina, se zagotovo srečujete)?

Tudi z Vrtnicami smo imeli v preteklosti precej sporov, ker smo pač gojili drugačen stil navijanja kot oni. No, mi smo že kmalu po naši ponovni ustanovitvi postali precej številčnejši in vplivnejši od njih, tako da nam preveč preglavic niso mogli povzročati. Trenutno ne mi ne oni nismo aktivni, zato tudi ne gojimo več nobenih odnosov oz. vsaj kot skupina sploh nimamo več kontaktov z njimi. V zasebnem življenju pa seveda obstajajo prijateljstva med posameznimi člani enih in drugih, saj nenazadnje živimo oboji v istem mestu in navijamo za isti klub. Ko smo že pri Vrtnicah, moramo povedati, da je bilo precej naših bivših članov v prvem šampionskem obdobju novogoriškega nogometa (95/96) med Vrtnicami, saj oni takrat še niti približno niso bili to, kar so bili v zadnjih letih. Takrat so namreč gojili neko mešanico ultra in fan stila, prižigali so pirotehniko, delali koreografije, bilo je tudi nekaj incidentov z ajdovskimi Red Devilsi (ti so bili takrat glavni rivali novogoriških navijačev, žal pa so hitro razpadli) in ljubljanskimi Green Dragonsi. V poznejših letih so žal preveč padli pod vpliv kluba, vsi, ki so nekaj dali na ultra stil, so skupino zapustili (kot smo že povedali se je nekaj teh ljudi kasneje pridružilo nam) in tako so počasi propadali in nazadnje tudi oni prenehali z aktivnostmi.

Vaše aktivnosti na tekmah slovenske reprezentance.

Na tekmah reprezentance smo prisotni nekje od 95. leta dalje tako na domačih tekmah kot na večini gostovanj, število pa je bilo velikokrat odvisno od pomembnosti tekme. V največjem številu smo bili prisotni na domači tekmi proti Franciji in Hrvaški, ki sta se obe igrali v Ljubljani jeseni leta 2003. Na vsaki od teh dveh tekem nas je bilo okrog 80. Od gostovanj smo bili najštevilčnejši na prijateljski tekmi proti Italiji v Trstu leta 2002 in sicer nas je bilo tam okrog 100, v manjšem številu pa smo odhajali tudi na ostala gostovanja. V kvalifikacijah za SP 2010 smo bili v številu 20-30 prisotni na vseh domačih tekmah, štirje smo bili na Poljskem, 15 nas je bilo na Češkem, prav tako pa bomo prisotni tudi na naslednjih domačih tekmah (ne glede na rezultate, ki jih bodo dosegali naši reprezentanti), kot tudi na Slovaškem, na prijateljski tekmi proti Angliji v Londonu in v San Marinu. Ne glede na našo trenutno neaktivnost na tekmah Gorice nameravamo ostati prisotni na reprezentančni tekmi tudi v bodoče, ne glede na to ali se bodo tekme igrale v Ljubljani, Mariboru, Celju ali kjerkoli drugje.