NZS: Z Albanci v Tirani

Vir: Nogometna zveza Slovenije

Nogometna zveza Albanije je sporočila, da bo pripravljalna tekma med Albanijo in Slovenijo, ki bo 9. 2. 2011, odigrana v Tirani. V igri je bil tudi Drač, Albanci pa so se na koncu odločili za štadion “Qemal Stafa” v prestolnici.

Štadion, kjer albanska izbrana vrsta igra večino svojih domačih tekem (spominmo se, na zadnjem gostovanju pri Albancih je Slovenija igrala v Skadru), je največji v Albiniji, saj sprejme 19.600 navijačev. Za njegovo (olimpijsko) obliko je odgovoren italijanski arhitekt Gerardo Bozio, sicer tudi odkrit simpatizer z italijanskim faštističnim režimom, pričetek gradnje pa sega v leto 1939.

Prvo tekmo na štadionu, ki bo februarja gostil četo Matjaža Keka, so odigrali leta 1946, ko je Tirana gostila turnir “Balkan Cup”, na katerem so nastopale reprezentance Albanije, Bolgarije, Romunije in Jugoslavije. V otvoritveni tekmi sta se pomerili Albanija in Jugoslavija, Albancem pa ta tekma ni ostala v lepem spominu, saj je Jugoslavija slavila z 2:3. Kljub porazu so Albanci na koncu dvignili lovoriko balkanskega pokala, Jugoslovani pa so na koncu zradi slabše gol razlike zasedli drugo mesto.

Stadion, ki bo v letu 2012 dobil novo podobo, je ime dobil po albanskem narodnem heroju iz druge svetovne vojne, Qemalu Stafi, počasi pa se bodo že pričela dela, po katerih se bo kapaciteta štadiona povečala na 33.000 sedežev, ki bodo, za razliko od sedaj, pokriti.

Sicer je štadion v Tirani že doživel dve posodobitvi – leta 1991 so bili nameščeni sedeži, kar je pomenilo zmanjšanje kapacitete na zdajšnjih 19.600 sedežev, v letu 1996 pa so na štadionu, ob izdatni pomoči Uefe, prvič zasvetili žarometi.

Pričetek tekme med Albanijo in Slovenijo 9. februarja na štadionu Qemal Stafa sicer še ni določen, saj albanska nogometna zveza termina še ni uskladila z lastnikom TV pravic v Albaniji. Zadnji dvoboj Albanije in Slovenije v Tirani je sicer spremljalo 15.000 gledalcev, res pa je, da je tekma štela v ciklus kvalifikacij za nastopu na Euru 2000.

V Albanijo pa jutri, 5. 1., odpotuje sekretar članske reprezentance, Boštjan Gasser, ki bo v albanski prestolnici opravil ogled hotela, pomožnih igrišč in Qemal Stafe. Njegova naloga je, da bo imela slovenska reprezentanca tiste dni v Albaniji optimalne pogoje za trening, bivanje in igranje pripravljalne tekme.

Intervju s Terror Boysi

V intervjuju s Terror Boysi, ki smo ga objavili 8. aprila 2009, so na naše vprašanje, zakaj se v Novi Gorici zbira zanemarljivo majhno število gledalcev, odgovorili takole: “Najverjetneje je glavni problem v tem, da je Nova Gorica kot mesto v zadnjih letih postalo, če se nekoliko primitivno izrazimo, preveč šminkersko. Okolje z visokim življenjskim standardom, delovnimi mesti v casinojih in bogatimi ljudmi pač ni ravno idealno za popularizacijo nogometa. Poleg tega je publika postala preveč razvajena in zahtevna. Trije zaporedni naslovi prvaka so imeli za posledico, da je za novogoriško občinstvo slovenska liga postala dolgočasna in zdaj bi za večjo prisotnost publike naši nogometaši morali doseči že kak uspeh na višjem nivoju, npr. uvrstitev v skupine UEFA-e. Mnogi sicer omenjajo, da je problem tudi bližina Italije in s tem možnost neposrednega spremljanja precej bolj zanimive italijanske lige, zaradi česar trpi lokalni klub, a bržkone nimajo v celoti prav. Italija je bila namreč pred trinajstimi leti, ko je bilo na našem stadionu povprečno okrog 3000 gledalcev, prav tako blizu kot danes, tako da je verjetno problem bolj v prej omenjenih stvareh.”

V času, ko smo objavili intervju, Terror Boysi niso bili aktivni na tekmah svojega kluba. Približno leto in pol po takratnem intevjuju so aktivnost novogoriške ultras skupine obudili. Če so še pred dvema mesecema ugibali, ali bodo le trenutni preblisk ali stalnica na slovenski navijaški sceni, potem lahko danes zaključimo, da se Primorska prebuja in da so Terror Boysi poživili sceno in z optimizmom zrejo v spomladanski del prvenstva. Resda se na novogoriškem stadionu še vedno zbira premajhno število gledalcev, zato pa posledično toliko boljše izpade prisotnost domače navijaške skupine.

Odločili ste se za reorganizacijo skupine. Kateri so razlogi za to? Kot kaže je reorganizacija uspela. Kakšno je vaše mnenje?
Razlog za reorganizacijo skupine je enostavno v tem, da se je pojavilo nekaj zagretih mlajših fantov, ki so si želeli obuditve skupine in ti so vzpostavili stik z nekaterimi starejšimi, pred leti že aktivnimi pripadniki starejše generacije skupine in jim predlagali, da bi skupaj poskusili ponovno obuditi navijaško sceno v našem mestu. Starejši pripadniki so bili nad predlogom navdušeni, sledil je dolg in obširen pogovor med njimi in mlajši fanti in padla je odločitev o reorganizaciji skupine in vrnitvi na sceno. Zaenkrat nam kar dobro kaže, seveda pa imamo še veliko rezerve in bo potrebnega še veliko dela.

Kako ocenjujete vašo skupino v minuli polsezoni?
Po naši oceni sta bila prva dva meseca po vrnitvi na sceno za naše razmere kar dobro oddelana, v manjšem ali večjem številu smo bili na vseh domačih tekmah in gostovanjih, naredili smo šale, puloverje s kapuco, značke in nalepke ter organizirali čistilno akcijo, s katero smo očistili naš stadion. Imamo pa seveda še ogromno rezerve in do začetka spomladanskega dela prvenstva bo potrebno še veliko postoriti.

Kakšna je bila obiskanost vaše tribune v jesenskem delu sezone, tako doma kot na gostovanju in na tekmah reprezentance Slovenije?
Naše največje število na tekmah našega kluba v jesenskem delu je bilo na domači tekmi proti Kopru, kjer nas je bilo 60, povprečno število na domačih tekmah je bilo sicer dobrih 40. Kar se tiče gostovanj – z našim klubom nas je bilo 40 v Ajdovščini, 20 v Celju ter 5 v Kranju. Bili smo seveda prisotni tudi na reprezentančnih tekmah in sicer nas je bilo 20 na otvoritvi Stožic proti Avstraliji, 15 nas je bilo v Mariboru proti Severni Irski, 25 v Stožicah proti Ferskim otokom, 10 v Kopru na prijateljski tekmi proti Gruziji, bili pa smo tudi na gostovanjih in sicer 10 v Beogradu ter štirje v Estoniji. Ko smo že pri reprezentančnih tekmah je potrebno še povedati, da smo tam konstantno prisotni že kakih 15 let (tako na domačih tekmah kot na gostovanjih), kar pomeni, da smo reprezentanci vedno stali ob strani tudi v obdobju, ko iz različnih vzrokov nismo bili aktivni na tekmah našega kluba in ji bomo vsekakor tudi v prihodnosti. Jedro naše skupine trenutno sicer tvori kakih 20-30 ljudi.

Kakšno je vaše mnenje o navijanju na reprezentančnih tekmah?
Želeli bi izpostaviti potrebo po nadgraditvi repertoarja pesmi na reprezentančnih tekmah, prizadevanju za izboljšanje samega vodenja navijanja ter za večjo angažiranost pri ločevanju indijancev od ultrasev na navijaškem sektorju. Tukaj bi lahko tudi klub Slovenija Supporters lahko več naredil za poučevanje svojih članov, da bi se ti zavedali zakaj so na navijaškem sektorju in kako se je tam potrebno obnašati. Omenjeno velja predvsem za Stožice, nihče pa naj zdaj tega ne vzame kot kritiko ali pametovanje, gre samo za dobronameren predlog iz naše strani.

Kakšne načrte imate za spomladanski del sezone?
Predvsem bo potrebno delati na pridobivanju novih članov, vzgajanju le-teh v duhu prave ultras mentalitete (predvsem pomanjkanje slednje je bil resnici na ljubo glavni vzrok za razpad starejše generacije skupine in nekajletno pavzo, ki je temu sledila) ter izboljšanju izgleda tribune, na čemer so že prejšnje generacije premalo delale in predvsem na tem področju nas čaka do pomladi veliko dela. Tako načrtujemo do prvega spomladanskega kroga narediti nov udarni ter dva manjša transparenta, nekaj dvodržnjakov, zastavo na kolu večjih dimenzij ter zastavo za prekrivanje. V spomladanskem delu se nameravamo bolj posvetiti tudi koreografijam, po katerih do zdaj sicer nismo ravno sloveli, toda v prihodnosti jih načrtujemo za vsako atraktivnejšo tekmo. Poleg tega nameravamo prenoviti in ažurirati našo spletno stran, naredili bomo še majice s kratkimi rokavi, v načrtu pa imamo tudi krvodajalsko akcijo, barvanje zidov ob naši tribuni v klubskih barvah (ob tem se bo naredilo tudi lep grafit) ter pomoč pri urejanju športnih igrišč v Novi Gorici. Zadnje naštete akcije sicer res nimajo neposredne veze z navijaštvom oziroma z našimi predstavami na tekmah, vendar smo se zanje odločili ker imamo radi naš klub, naše mesto in ker na vseh področjih podpiramo razvoj novogoriškega športa.

Kakšni so vaši odnosi z vodstvom kluba? Kako so v klubu sprejeli vašo reorganizacijo?
V našem klubu so za razliko od preteklosti trenutno prisotni ljudje, ki se zavedajo pomena navijačev za klub in nogomet nasploh in temu primerno, torej zelo pozitivno, so tudi sprejeli našo reorganizacijo. Pomagali so nam pri čiščenju stadiona, prav tako nam bodo spomladi pomagali pri ostalih akcijah, o katerih smo že govorili (darovanje krvi, barvanje zidov stadiona ter urejanje športnih igrišč), skratka naši odnosi so zaenkrat odlični in upamo da bo tako tudi ostalo. Da ne bo kdo narobe razumel; to niti približno ne pomeni, da od kluba dobivamo kakršnokoli finančno pomoč. Tega si niti ne želimo, ker smo mnenja da pravi ultrasi ne smejo biti odvisni od pomoči svojega kluba, tako da si gostovanja in vse ostale stroške pokrivamo sami.

V jesenskem delu prvenstva je bilo v ospredju zavzemanje proti posebnemu zakonu o navijačih. Kako komentirate dejstvo, da se je uspelo trem največjim skupinam dogovoriti o enotnosti? Kakšno je vaše mnenje o učinkih in o stvareh, ki jih je še potrebno izpeljati?
Sprejemanje zakona je žal sestavni del t. i. modernega nogometa, katerega UEFA in njihovi somišljeniki vse bolj uveljavljajo v Evropi. Mi smo tako kot vse druge skupine absolutno proti temu, ker je vsakomur, ki vsaj malo pozna našo sceno, kristalno jasno, da Slovenija takšnega zakona ne potrebuje in da bi takšen zakon uničil slovensko sceno, katera je, kljub vzponu v zadnjih mesecih, v primerjavi s scenami ostalih evropskih držav že tako ali tako dokaj slabo razvita. Dejstvo, da se je trem največjim skupinam uspelo dogovoriti o enotnosti, ko gre za boj proti sprejetju zakona o navijačih, je vsekakor zelo pozitivno, prav tako je dobro, da smo k temu enotno pristopile tudi ostale, manjše skupine in mislimo, da je v dani situaciji to tudi edino pravilno. Nekih posebnih predlogov oz. idej, kaj bi se v zvezi s tem še lahko naredilo, trenutno nimamo (ko/če jih bomo imeli, pa se bomo s tem zagotovo obrnili na ostale skupine), vsekakor pa je pomembno predvsem to, da se še naprej izobešajo parole, ki izražajo naše nestrinjanje s tem zakonom ter da vsaj na stadionih, kjer so prisotni novinarji in širša javnost, ne prihaja do nepotrebnih incidentov. Na ta način imamo mogoče celo še kaj možnosti, da se izognemo ali pa vsaj še za nekaj časa zavlečemo sprejetje tega zakona.

Pregled jesenskega dela sezone 2010/2011 (Terror Boysi so pričeli navijati v 12. krogu)

Intervju z Velenjskimi knapi

Potem ko se v Velenju kljub dobrim rezultatom Rudarja na navijaški sceni ni dogajalo nič zanimivega, so nekateri nad možnostjo ultras skupine v Velenju že obupali. Po nastanku ultras frakcije Velenjskih knapov v spomladanskem delu prejšnje sezone je slednja v jesenskem delu te sezone postala ena najbolj standardnih navijaških skupin v Sloveniji. Za visoko oceno jim manjkajo izkušnje in tradicija, vendar pa iz kroga v krog dokazujejo, da velja v prihodnje na njih resno računati.

Odločili ste se za reorganizacijo skupine. Kateri so razlogi za to?
Tako je, ta sprememba je bila nujno potrebna, saj v Velenju kljub intenzivnemu delu ni in ni bilo napredka. Stara fan verzija preprosto ni bila dovolj zanimiva za velenjsko mladino. Torej glavni razlog je bila velika želja mladih po napredku in razvoju skupine, ki bo številčna, zanimiva in prepoznavna.

Kako ocenjujete vašo skupino v minuli polsezoni?
S polsezono smo zelo zadovoljni, skupina se je razvila nad našimi pričakovanji. Čeprav se je tudi prej odlično delalo, menimo, da je napredek več kot očiten, število članov se je več kot podvojilo. Oddelali smo vse tekme, kar nas še posebej veseli. Zavedamo pa se, da nas čaka še dolga pot.

Kakšna je bila obiskanost vaše tribune v jesenskem delu sezone, tako doma kot na gostovanju in na tekmah reprezentance Slovenije?
Kot pri vsaki skupini je tudi pri nas obisk odvisen od nasprotnika. Tako je povprečje na domačih tekmah približno 35 na ‘nezanimivih’ in približno 70 na ‘zanimivih’ tekmah. Skupaj torej približno 50 članov na domačih tekmah jesenskega dela. Naš rekord na domači tekmi je približno 100 članov na tekmi proti Nafti, v gosteh pa je ta številka malo manjša, v Lendavi nas je bilo 75. Povprečen obisk na gostovanjih pa je približno 40 članov, ki tvorijo tudi jedro naše skupine. Obiskali smo tudi dve reprezentančni tekmi (Avstralija, Severna Irska) na obeh pa je bilo prisotnih 15/20 članov naše skupine.

Velenje je po velikosti peto največje mesto v Sloveniji. Na tekmi proti Nafti vam je uspelo na tribuni zbrati 100 navijačev. Kje so lahko vaše trenutne meje, če upoštevamo specifiko Velenja kot mesta in manjšo priljubljenost kluba kot v drugih nogometnih mestih severovzhodne Slovenije?
Naša trenutna meja je bila dosežena prav proti Nafti, kar je bil prvi zastavljen cilj pred sezono. Smo pa prepričani, da bomo še napredovali in to številko podvojili. Prav tako pa verjamemo, da bo z nami napredoval tudi naš NK Rudar in posledično priljubljenost kluba v celotni Šaleški dolini.

Kakšne načrte imate za spomladanski del sezone?
Prvi cilj je oddelati še vse tekme spomladanskega dela, nadaljevati v enakem ritmu in napredovati iz tekme v tekmo. Prav gotovo pa bo tekme v prihodnjem letu popestrila 15. obletnica od ustanovitve navijaške skupine.

Kakšni so vaši odnosi z vodstvom kluba in s fan frakcijo Velenjskih knapov? Kako je vodstvo kluba sprejelo vašo reorganizacijo in spremenjen stil navijanja?
Odnosi z vodstvom kluba so dobri, z reorganizacijo pa smo odnose še izboljšali in odlično sodelujemo. Fan frakcija doma ni več aktivna, še vedno pa bolj ali manj sodelujemo na gostovanjih.

V jesenskem delu prvenstva je bilo v ospredju zavzemanje proti posebnemu zakonu o navijačih. Kako komentirate dejstvo, da se je uspelo trem največjim skupinam dogovoriti o enotnosti? Kakšno je vaše mnenje o učinkih in o stvareh, ki jih je še potrebno izpeljati?
Dogovor je po našem mnenju logičen in edini sprejemljiv. Če je vojna, je vojna za vse. Prav je, da se navijači združimo in pokažemo, da se z omenjenim zakonom ne strinjamo. Jasno je, da moramo biti enotni vsi in se skupaj boriti za našo prihodnost in prihodnost celotne navijaške scene.

Po domači tekmi z Nafto je v javnosti močno odmeval napad na nogometaše Nafte …

Kamenjanje avtobusa Naftinih nogometašev obsojamo in zatrjujemo, da v napadu niso bili udeleženi naši člani.

Veseli nas, da se je skupaj z nami začela razvijati tudi slovenska scena. Upamo, da bo kmalu imel vsak klub navijaško skupino, ki bo popestrila dogajanje na tekmah.

Pregled jesenskega dela sezone 2010/2011 (ne razpolagamo s fotografijami iz 9., 14. in 15. kroga)

[fotoultras]7fiJrGSqfEQ[/fotoultras]
8. krog: Nafta-Rudar, 10. september 2010

[fotoultras]wE73H6NaLp8[/fotoultras]

17. krog: Rudar-Nafta, 13. november 2010

Nove fotografije z otvoritvene tekme stadiona v Stožicah

Ogledate si lahko dodatne fotografije z otvoritvene tekme stadiona v Stožicah med Slovenijo in Avstralijo, ki je bila odigrana 11. avgusta (povezava do fotogalerije).

So res vedno krivi le navijači?!

Medtem ko traja borba za ta namen združenih navijaških skupin proti zakonu o navijačih, se je zgodil vikend 30. in 31. oktobra, ko sta od mrtvih vstali dve navijaški skupini na derbijih med ekipami Luka Koper-Olimpija in Primorje-HIT Gorica.

Seveda je govora o skupinah Tifozi in Red Devils. Novogoriški Terror Boysi so aktivni že nekaj tekem in kot kaže so fantje delo dobro zastavili. Tako zaenkrat nič ne kaže, da bi popustili po nekaj krogih. Če smo zelo natančni, pa povsem od mrtvih Tifozi vseeno niso vstali, saj se od časa do časa pojavijo na kakšnem derbiju in predvsem zato med ostalimi slovenskimi navijači slovijo kot t. i. derbi navijači in imajo v tem trenutku zagotovo slabši renome pri ostalih navijaških skupinah. Da ne zahajamo v pretirane podrobnosti in subjektivnost, omenimo, da jim preostali pakt slovenskih skupin zagotovo ne bo odpustil kršenja t. i. kodeksa, torej pravil, ki so za slovenske navijače v borbi proti zakonu o navijačih zelo pomembna. Pirotehnika na igrišču, “izlet” navijača na igrišču v opravi, ki bo javnost spominjala na dogodke v Genovi na tekmi med Italijo in Srbijo. Na spletni strani POP TV-ja so članek z derbija v Kopru naslovili: “Tudi Koper premore Ivana Bogdanova.” Vse to borbi proti zakonu o navijačih ne bo niti najmanj pomagalo, ampak le prililo olja na ogenj. Upamo, da se takšne scene v Kopru na prenovljenem stadionu več ne bodo ponavljale. To bi bil res nož v hrbet prizadevanjem ostalih slovenskih navijačev, ki se trudijo tudi z internimi pravili ustvariti pozitivno mnenje javnosti o navijaštvu. Ne da bi želeli odgovornost za to prenesti na tretjo osebo, vendar bi lahko ustrezna infrastruktura v Kopru, h kateri se bomo še vrnili, izlet navijača na igrišče verjetno tudi preprečila. Da pa ne zvalimo krivdo samo na infrastrukturo, je potrebno še enkrat pokazati na organe varovanja na tej tekmi: če verjamemo, da je težko v popolnosti preprečiti preskakovanje ograj, nam je toliko bolj nerazumljivo vračanje takih izgrednikov nazaj v navijaški sektor.

Navijaški “izlet” na igrišče med tekmo Koper-Olimpija

Medtem pa se je v Ajdovščini po trenutnih predvidevanjih (uradne osebe bodo dosegljive šele jutri) odigralo tisto, kar navijači vztrajno ponavljamo – da so za navijaške izgrede soodgovorni tudi organizatorji tekem ter lastniki in upravljalci stadionov. Ker so bili tako v Kopru kot v Ajdovščini pri gradnji stadionov, ki sta potekali več ali manj istočasno, preveč racionalni (beri: plitvih žepov), so “pozabili” na gradnjo navijaških sektorjev oziroma tribun. Seveda ne mislimo na navijaške kletke, ki jim močno nasprotujemo, ker so kontraproduktivne in človeka nedostojne. A takšna ali drugačna malomarnost, kot se je pripetila v nedeljo v Ajdovščini, je le premočna kaplja čez rob. Ponavadi se pritožujemo, da na nekaterih stadionih nasprotni navijaški skupini namestijo na isto tribuno, ali vsaj na – nevarno preblizu – sosednjo tribuno. V Ajdovščini se ni zgodilo nič od tega. V Ajdovščini so “pozabili” na drugi navijaški sektor! (Navijaška tribuna je namreč žal še enkrat zgolj: iluzija) V predstavitvi ajdovskega stadiona pred dobrim tednom smo zapisali: “Če v tem trenutku v Ajdovščini ne obstaja ultras navijaška skupina, še ne pomeni, da se nekoč spet ne bo aktivirala, dosti bolj je pa pomembno, da Ajdovščina pogosto gosti ultrase iz drugih krajev.” Zapis se je nanašal na odsotnost navijaških tribun. Govorimo seveda o tem, da so v Ajdovščini pred vrati stadiona pustili navijače HIT Gorice – Terror Boyse. V sektor, ki je namenjen gostujočim navijačem (tako vsaj sodimo po tem, da so do sedaj tam bili gostujoči navijači – naše kritike ne spremeni niti dejstvo, da so se domači navijači pojavili šele zdaj), so danes namestili domače navijače Red Devilse.

V sektor verjetno sprva namenjen gostujočim navijačem so namestili od mrtvih vstale domače navijače; upamo, da se bodo ajdovski navijači obdržali, da bodo navijali tudi v nadaljevanju sezone in da bodo v Ajdovščini poskrbeli za dva – človeku prijazna – navijaška sektorja

Terror Boyse so torej – niti slučajno ne poudarjamo tega še enkrat – pustili pred vrati stadiona! Samo predvidevamo lahko – ali zaradi domnevne sporne situacije pred tekmo, ali pa zaradi preprostega dejstva, da na stadionu niso imeli drugega navijaškega sektorja. Prvega in edinega je namreč zasedla domača navijaška skupina. Upamo, da si organizatorji tekme tega ne bodo dovolili storiti še kdaj v prihodnosti, ko bo v Ajdovščini gostovala večja in drznejša skupina od sosednjih Novogoričanov. Ti so ponovno pričeli z aktivnostjo šele pred dobrim mesecem dni in se verjetno z nesmiselnimi potezami ne želijo samoukiniti že po enem mesecu ponovnega delovanja.

Goriške navijače so pustili kar pred vrati stadiona; dandanes samo še nesposobnim policistom oziroma varnostnikom ni jasno, da zna biti nezadovoljen navijač, ki ga ne spustijo na stadion, precej bolj nevaren na morebitnem pohodu po gostujočem mestu, kakor na stadionu, kjer so stvari več ali manj pod kontrolo; še posebej danes, ko so vse slovenske navijaške skupine razen ene same (Koprčani) podprle skupni dogovor o borbi proti zakonu o navijačih; da so izgredi na stadionih v tej borbi izključeni pa prav tako ni jasno prej omenjenim nesposobnežem

Bodo takrat novinarji in pristojni končno koga postavili pred dejstvo – da obstajajo tudi subjekti, in pri tem ne mislimo na ultrase, ki SO soodgovorni za incidente?! Preplitva občinska denarnica vsekakor ne bi smela biti izgovor za slabo opravljeno delo. Pa res upamo, da kot protiodgovor ne bomo videli zatiranja ultrasov. Hočeš nočeš ostaja dejstvo, da brez ultrasov ni nogometa! V Sloveniji so ravno ultrasi tisti, ki dajejo vsemu skupaj še smisel. Stadioni so na ligaških tekmah razen nekaj izjem porazno prazni, nogomet je postal sam sebi namen, t. i. moderni nogomet je na pohodu, v bistvu je v popolnem razmahu. V Kopru zgradijo posebno VIP tribuno tam, kjer bi morala stati navijaška tribuna. Prepričani smo, da bi bil sobotni incident v Kopru precej bolj mil, če bi poskrbeli za primerno infrastrukturo (da se razumemo – vsaj za javnost bo glede na dosedanje izkušnje to nedvomno resen incident). Pa bodimo odkriti – sobotni incident v Kopru ni bil incident. Ker pravih incidentov v Sloveniji še nismo uspeli videti. Z javnostjo je zelo lahko manipulirati. Par floskul, stereotipov, ki jih mediji, mnenjski voditelji ali pač naključni gosti v novinarskih prispevkih – žal so vsi našteti skorajda vsi po vrsti nekompetentni – nekajkrat vztrajno ponovijo in te iste floskule postanejo resnica.

Časa žal ne gre zavrteti nazaj. Vpleteni se iz teh situacij žal ne bodo niti ničesar naučili. Spet bo prišel nov izgred in krivda bo v celoti padla izključno na ramena ultrasov. Do takrat pa bodo za navijače dovolj dobre sramotne navijaške kletke v Domžalah in Lendavi. Če te seveda ne pustijo stati izven stadiona v dežju in burji. Samo da bodo običajni gledalci na varnem … in da se bomo lahko še naprej šli moderni nogomet.

Nogometni štadion Ajdovščina

Primorje iz Ajdovščine se je v vseh letih slovenske lige izkazalo kot stabilen prvoligaš, ki je na svojih tekmah gostil številne gostujoče navijaške skupine. Ajdovski stadion je bil v preteklosti zagotovo en najslabših, če ne najslabši, na katerem so se v zadnjih letih igrale tekme prve lige (vmes tudi eno leto tekme druge lige). Mesto Ajdovščina nima niti 6.500 prebivalcev, s številnimi okoliškimi vasmi pa nabere že skoraj zavidljivih 20.000 prebivalcev, kar pa je kljub vsemu dosti premalo za potencialno velik bazen navijačev. In res se na stadionu Primorja zbira zanemarljivo majhno število navijačev. Ne glede na to, koliko navijačev obiskuje tekme v Ajdovščini, smo se razveselili otvoritve obnovljenega stadiona.

Bistveni razlog in cilj Občine Ajdovščina za projekt obnove stadiona je pridobiti športni objekt, ki bo sodoben, katerega igralna površina bo uporabna v različnih pogojih, s primernimi pogoji za oglede tekem in ki bo dosegal standarde za igranje prvoligaških tekem in za tekmovanja UEFA. Stadion je 2. septembra 2010 uspešno prestal tehnični pregled in pridobil pravnomočno uporabno dovoljenje. Zgrajen je bil slab mesec pred rokom, ki ga je določala konec avgusta 2009 podpisana pogodba z izvajalcem del, podjetjem Primorje. (Vir: Spletna stran Občine Ajdovščina)

ZGODOVINA

Stadion Primorja je bil zgrajen leta 1929, ko so hoteli Italijani pridobiti na svojo stran čim več mladih, med katerimi bi lahko širili duh fašizma. Iz tistega časa je tudi pokrita tribuna. Ker je bilo igrišče ob Goriški cesti po vojni zapuščeno in neprimerno, se je aktivnost odvijala na Policah. Leta 1948 se je začela obnova današnjega igrišča, ekipa pa je medtem trenirala na travnati površini na letališču. Veliko sta prispevala SGP Primorje in takratni predsednik Friderik Pavlič. (Povzeto po spletni strani NK Primorje.)

Naslednja dograditev je potekala v zgodnjih osemdesetih letih, ko so klubi uspešno prebrodili znamenite portoroške sklepe, v Ajdovščini pa se je začel nov zagon tudi z gradnjo prizidka k prvotni tribuni iz časov fašizma. Nova prelomnica je bila seveda osamosvojitev Slovenije, nove dograditve pa so potekale leta 1995 in 1998, to je bilo tudi obdobje odmevne zmage proti švedskemu AIK Solni. Načrti za popolno prenovo objekta so se porajali že takrat, nazadnje je bilo potrebno celo desetletje, da se je vodstvo občine odločilo sprejeti izziv in začeti dober milijon evrov vredno naložbo. Poti nazaj ni bilo več, kmalu je padel dolgoletni zaščitni znak – Mussolinijeva tribuna. (Vir: Sandi Škvarč, Ekipa, 8. 9. 2010)

Stadion je pozicioniran na obrobje mesta v smeri proti Novi Gorici, vpet pa med letališče in pokopališče. In prav ta dva kraja sta v zgodovini dajala stadionu poimenovanja. Ob zmagah je bil stadion poimenovan kot »STADION OB LETALIŠČU«, ob porazih pa »STADION OB POKOPALIŠČU«. Domači nogometni navdušenci pa velikokrat vzpodbujajo domače nogometaše s tem, da jih usmerjajo in sicer proti »BATIČU« ali »LOKAVCU«. (Povzeto po spletni strani NK Primorje)

OPIS STADIONA

Prenovljeni stadion Primorja ima dve tribuni – glavno zahodno in vzhodno tribuno.

Glavna – zahodna tribuna je danes enovita, za razliko od nekdanje, ki je bila sestavljena iz stare, t. i. Mussolinijeve tribune – zgrajene leta 1929 – ter novejšega prizidka. Slednjega so ohranili, staro tribuno podrli ter namesto nje postavili novo, ki z nekdanjim prizidkom sestavlja enovito tribuno. Zahodna tribuna je delno pokrita s konzolno streho, pod katero so prostori za novinarje in snemalce ter VIP-goste. Urejen je brezplačen wireless (brezžični) dostop do interneta. Ohranili so prizidek nekdanje glavne tribune. Pod sedanjo glavno tribuno so urejeni dodatni prostori in sodobne garderobe. Preurejeni ali na novo urejeni so vsi klubski prostori v zgornjem nadstropju zaprtega dela zahodne tribune ter vsi potrebni pomožni prostori za izvedbo tekem v spodnjem nadstropju. Klopi za trenerje, rezervne igralce in četrtega sodnika so tik pred glavno tribuno.

Vzhodna tribuna je v celoti pokrita in zaprta ter nudi zaščito pred burjo in tudi akustično zaščito. Prejšnjo vzhodno tribuno so sestavljale štiri vrste sedežev po celotni dolžini tribune, od teh so ohranili tri in jih še nadgradili s tremi vrstami – torej danes vzhodno tribuno sestavlja šest vrst sedežev.

Na južni strani vzhodne tribune so pomožni prostori, kjer bo tudi gostinski lokal, poleg tega pa še vhod na stadion, sanitarije, prostor za prodajo vstopnic in prostor za reševalce. Za v celoti novim mejnim zidom na južni strani stadiona je novo parkirišče s 100 parkirnimi mesti.

Na severni strani stadiona, kjer sta bili nekoč dve vrsti sedežev, na katerih so navijali domači ultrasi Red Devils, danes ni nobene infrastrukture. Takoj za golom na tej severni strani je manjša vzpetina, za obsežnim prostorom, travnato površino, ki lahko služi tudi za treninge, pa je ostal nekdanji zid, ki je omejeval stadion Primorja.

Naročnik izgradnje novega stadiona je bila Občina Ajdovščina, zato je stadion v barvah značilnih za ajdovsko občino in ne v barvah značilnih za NK Primorje – v rdečečrnih barvah. Izvajalec izgradnje stadiona je bilo domače podjetje Primorje, d. d. Pogodbena vrednost izgradnje stadiona je bila 1,040.239 EUR, projekt pa so financirali Občina Ajdovščina, Ministrstvo za šolstvo in šport, Fundacija za šport in drugi. Skrbnik stadiona je kar nogometni klub Primorje. Čeprav zaenkrat reflektorjev še niso postavili, je infrastruktura za njihovo postavitev urejena.

Vir nekaterih podatkov v Opisu stadiona je članek Navijačem je zaigralo srce …, avtorja Sandija Škvarča (Ekipa, 8. 9. 2010).

KAPACITETA IN OBISKANOST

Kapaciteta glavne tribune je 532 sedežev z naslonjali na osrednjem delu tribune, ki je namenjen običajnim gledalcem. Na vrhu tribune pa je v dveh sektorjih še v vsakem po 44 sedežev z naslonjali (skupaj 88). Skupna kapaciteta glavne tribune torej znaša 620 sedežev. Na manjši – vzhodni tribuni je nameščenih 1.062 sedežev z naslonjali v različnih odtenkih zelene barve. V primerjavi s kapaciteto te iste tribune pred prenovo je imela prejšnja tribuna štiri vrste sedežev po celotni dolžini, sedanja jih ima dve več, torej šest. Prejšnja kapaciteta je bila 800 sedežev, torej 262 manj kot danes.

Skupna kapaciteta stadiona je 1.682 sedežev z naslonjali. Ker uradno drugih kapacitet (stojišč) stadion nima, lahko štejemo kot uradno kapaciteto stadiona 1.682 gledalcev. Seveda si lahko stoje na različnih predelih (predvsem na glavni tribuni) stadiona ogleda tekme še več gledalcev. V že omenjenem članku v Ekipi je govora o 1.705 sedežih.

V tekoči sezoni so Ajdovci “prvo” domačo tekmo na prenovljenem stadionu, ki so jo bili prisiljeni zaradi burje in dežja prestaviti iz 18. 9. na 10. 10.,  odigrali proti CM Celju, na kateri se je po podatkih delegata NZS zbralo približno 500 gledalcev. Na kronološko gledano prvih dveh domačih tekmah proti Luki Koper (22. 9.) in Nafti (25. 9.) se je zbralo prvič 650 in drugič 550 gledalcev. Domača tekma proti Triglavu Gorenjski (16. 10.) je bila preložena. Tako se je na treh prvenstvenih tekmah zbralo približno 560 gledalcev na tekmo. Prva tekma sploh na prenovljenem stadionu v Ajdovščini je bila odigrana 5. septembra na turnirju primorskih moštev, na katerem sta glavno vlogo odigrala domače Primorje in sosed HIT Gorica. Na spletni strani Občine Ajdovščina pišejo o dvatisoč glavi množici, vendar žal najbolj obiskana tekma tega turnirja ni presegla števila 1.200, 1.300 gledalcev.

Revija SNL 2008/09 navaja kot rekordni obisk stadiona številko 3.200. Aprila 1996. leta je bilo na gostovanju v Ajdovščini skoraj 200 Goriških vrtnic, vsega skupaj pa bi naj bilo takrat v Ajdovščini  po  besedah Goričanov menda celo 2.000 pristašev Gorice. Nekdanja domača skupina Red Devils je spadala med manjše skupine, njihova največja številka nam ni znana. V intervjuju z njimi (revija Ultra, št. 3, februar 1996) smo lahko prebrali, da je štela skupina sredi leta 1995 približno 70 rednih navijačev. (Vir: članek Stadion Primorje – ocenjevanje stadiona, ki smo ga objavili 23. 11. 2009 na naši spletni strani)

Resda se iz današnje perspektive zdijo nekatere številke v prejšnjem odstavku pretirane, a dejstvo je, da jih  na obstoječem stadionu v Ajdovščini ne bodo zmogli preseči. Po eni strani zaradi premajhnega zanimanja širših množic za obisk nogometnih tekem v Ajdovščini, po drugi zaradi omejitve v smislu razpoložljive kapacitete stadiona. Ne verjamemo namreč, da bi v naslednjih verjetno nekaj deset letih prišlo do širitve stadiona oziroma gradnje novih tribun.

OCENJEVANJE

Sektor za domače navijače: ocena 6 – še prebavljivo

Levi rob vzhodne tribune (na sliki zadnji sektor na desni) se zdi edini smiselni sektor, kjer bi lahko nastanili morebitne domače navijače, če bi se ti uspeli dogovoriti in organizirati. Nekako si ne predstavljamo, da bi jih namestili na glavno tribuno. Prednosti tega sektorja: gre za pravo in ne za montažno tribuno, tribuna je nadstrešena, iz sektorja je mogoče udobno in pregledno spremljati igro na igrišču. Sektorja ne obdaja (vsaj zaenkrat ne) kletka, zagotovo bi pa (podobno kot na sektorju za gostujoče navijače) namestili improvizirane ograje. Slabost je vsekakor že samo dejstvo, da ni tribun za golom, torej navijaških tribun in da so sedeži z naslonjali, ne brez naslonjal. Še ena slabost je dejstvo, da bi se tako sektor za domače kot sektor za gostujoče navijače nahajala na isti tribuni, kar je dodatno tveganje v smislu varnosti.

Sektor za gostujoče navijače: ocena 6 – še prebavljivo

Žal se v Ajdovščini niso odločili za postavitev tribune za severnim golom, za katero je prostora več kot dovolj, denarnica Občine Ajdovščina pa je kot kaže preplitva za to dodatno investicijo. Desni rob vzhodne tribune (na sliki zadnji sektor na levi) je sektor namenjen gostujočim navijačem. Na tekmah med prvim in drugim sektorjem sedežev namestijo improvizirane ograje, ki fizično ločujejo gostujoče ultrase od ostalih gledalcev. Za ta sektor veljajo enake značilnosti kot za sektor za domače navijače.

Izgled stadiona: ocena 7 – povprečno

Kakor smo zapisali pri ocenjevanju lendavskega pa še katerega stadiona, lahko iste besede ponovimo … Ker gre za manjši stadion v manjšem kraju, seveda ob upoštevanju dejstva, da tribun za golom ni, je ocena 7 tudi maksimalna ocena, ki bi jo lahko dobil tovrstni stadion. Glede na majhnost kraja in regije pa so povezane tribune okrog celotnega igrišča nesmiselne. Čeprav kakovosti in funkcionalnosti garderob, travnate površine in tako naprej ne ocenjujemo, je bila prenova stadiona zelo pomembna tudi iz tega vidika. Bolj grdega in slabšega stadiona, kot je bil pred prenovo, si težko zamišljamo.

Skupna ocena: 6 – še prebavljivo

Še prebavljiva skupna ocena je predvsem posledica odsotnosti navijaških tribun. Če v tem trenutku v Ajdovščini ne obstaja ultras navijaška skupina, še ne pomeni, da se nekoč spet ne bo aktivirala, dosti bolj je pa pomembno, da Ajdovščina pogosto gosti ultrase iz drugih krajev. Stadion je sicer simpatičen, vendar redko kdaj naletimo na zares bizarno podrobnost, ki jo vidimo v Ajdovščini. Stadion v barvah občine in ne v barvah lokalnega kluba – v očeh navijača je ta poteza vredna vsakega obsojanja! Zanimanje za nogomet v Ajdovščini je premalo za večji stadion, saj bo težko napolniti že obstoječo kapaciteto. Še enkrat – simpatičen stadion, vendar smo prepričani, da bi se kljub težkim časom dalo iz prenove potegniti še kaj več.

Preberite tudi:

• Prenova stadiona Primorja v Ajdovščini (2. 9. 2010)
• Prenova stadiona v Ajdovščini (12. 6. 2010)
• Stadion Primorje (23. 9. 2009) – ocenjevanje stadionov

Stadioni: Športni center Kranj

Športni center Kranj je znan tudi kot Stadion Stanka Mlakarja, na spletni strani kluba Triglav Gorenjska ga imenujejo tudi Orlovo gnezdo. Gre za manjši slovenski stadion, ki gostuje tako nogomet kot atletiko. Zanimanje za lokalni nogometni klub žal v Kranju in okolici ni tako veliko, da bi zgradili pravi nogometni stadion. Letos so dokončali gradnjo manjše vzhodne tribune, katere dodana vrednost ni le nova infrastruktura, ki bo omogočala gostujočim navijaškim skupinam udobnejšo namestitev v Kranju, saj je tudi pomembna pridobitev za kranjski nogometni podmladek. Mesto Kranj šteje po popisu iz leta 2002 35.587 prebivalcev in je četrto največje slovensko mesto. Mestna občina Kranj ima 51.225 prebivalcev.

Domača navijaška skupina Small Faces trenutno na tekmah Triglava Gorenjske ni aktivna, redno pa obiskujejo tekme slovenske reprezentance. Po besedah domačinov je nogomet v Kranju kar popularen, bi pa naj menda bilo kar nekaj nesoglasij med klubi samimi v Kranju in neposredni okolici. Tekme Triglava Gorenjske obiskuje zelo malo gledalcev iz okoliških krajev, saj so nedaleč Jesenice – hokej, ki potegnejo veliko potencialnih navijačev Triglava Gorenjske, Škofja Loka je nekako bolj navezana na Ljubljano, Tržič ima spet svojevrstno, specifično problematiko in tako naprej.

OPIS STADIONA
Športni center v Kranju bo kmalu star 50 let, osrednja, glavna tribuna pa od izgradnje v 60. letih ni bila kaj dosti posodobljena. Kako potrebna prenove je, se lahko popolnoma prepričate šele, ko se sprehodite po notranjosti objekta.

Lani so zgradili, letos pa dokončali malo tribuno na vzhodni strani stadiona. Nekoč so ta del imenovali tudi Hribček. Na novi tribuni pred bolj rizičnimi tekmami iz varnostnega vidika priredijo, improvizirajo manjši sektor  za navijače. Pod tribuno so nove slačilnice in ostali prostori, v katerih domuje Nogometna gorenjska akademija.

Prenova glavne tribune

Mestna občina Kranj je z gradbenim dovoljenjem v letu 2010, rušenjem stare tribune leta 2011 in izgradnjo nove do leta 2013 opredelila načrt in izvedbo projekta, ki ima zgodovinsko ozadje: če bo šlo po načrtih, bo nova tribuna z dvorano in ostalimi pripomočki končana 50 let po gradnji stare! Klub ob tem pridobva prostore pod tribuno za člansko selekcijo in potrebne pogoje za odigravanje vseh tekem v Kranju: “Jasno je, da ima tribuna smisel le ob prenovi zelene površine in ogrevanjem pod njo, da bodo tekme mogoče v slabih pogojih ter ob razsvetljavi. Ali bo to tudi dejansko bodoča oblast uresničila, bomo videli. Do zdaj je bilo obljub veliko, a načrt je narejen. Tudi javno-zasebno partnerstvo obeta izkoristek vseh prostorov. Naš klub si zasluži ustrezne pogoje, a je naložba usmerjena predvsem v pravo podobo športnega centra. Na tribuni bo 2.500 sedežev in skupaj z tribuno vzhod so pogoji za mednarodne tekme zagotovljeni,” je dejal direktor kluba Miran Šubic in dodal, “da vsa vsebina dela našega kluba jamči tudi ustrezen športni odziv.” (Povzeto po članku Načrt gradnje nove tribune v Kranju znan)

KAPACITETA IN OBISKANOST

Glavna tribuna je sestavljena iz petih sektorjev, od tega so osrednji trije večji in dva obrobna manjša. Na glavni tribuni je nameščenih skupaj 1.541 sedežev brez naslonjal. Na manjši vzhodni tribuni je 488 sedežev brez naslonjal. Skupna kapaciteta stadiona je tako 2.029 sedežev, vsi brez naslonjal, kar je svojevrstna zanimivost. Na stadionu načeloma ni nobenih stojišč namenjenih gledalcem, seveda če ne štejemo prostor, ki služi kot dostop na obe tribuni. V primeru potrebe bi organizator stojišča z določenimi posegi v prostor na stadionu lahko omogočil. S tem mislimo tudi prostor za goloma. V severozahodnem kotu stadiona so na primer v preteklosti že znali nastaniti gostujoče ultrase, kar pa je bila zgolj priložnostna in nekomfortna rešitev. Tako štejemo kot končno kapaciteto tega kranjskega stadiona 2.029 gledalcev.

Potrebno je pripomniti, da je manjša vzhodna tribuna grajena tako, da prostor namenjen gledalcem gleda tako na glavno igrišče, kakor tudi na pomožno igrišče na drugi strani. Vendar je del, ki je obrnjen proti pomožnemu igrišču, majhen in ga ne prištevamo k skupni kapaciteti stadiona.

NK Triglav je od osamosvojitve Slovenije naprej le redke sezone odigral v 1. ligi, tudi zato nogomet v Kranju ni tako množično priljubljen. Zaradi tega se zdijo razprodane tribune v Kranju ideal. Dobro popolnjene tribune so bile po res dolgem času na majski tekmi kvalifikacij za igranje v 1. ligi med Triglavom Gorenjsko in Interblockom. Na tekmi se je zbralo približno 1.800 gledalcev, čeprav so v nekaterih medijih občutno pretiravali (zapisnik tekme). Na tekmah drugega, četrtega in sedmega kroga v novem prvenstvu se je v Kranju po podatkih delegatov na vsaki od teh tekem zbralo približno 500 gledalcev (nasprotniki CM Celje, Primorje in Rudar). Na domači tekmi 9. kroga proti Olimpiji se je po podatkih delegata zbralo približno 700 gledalcev, na tekmi 10. kroga proti Mariboru prav tako 700 gledalcev, v 12. krogu proti Luki Koper pa 500. Tako znaša povprečni obisk na tekmi v tekoči sezoni 566 gledalcev, realno pa je zaradi že znane novinarske neobjektivnosti nekaj manjši.

Domačini pravijo, da slovi kot najbolj obiskana tekma tista, ki je bila v okviru pokalnega tekmovanja odigrana proti beograjskemu Partizanu – 29. avgusta 1984 (1/16-finala, Triglav-Partizan 0:4). Takrat bi naj padel rekord gledanosti Triglava na domačem stadionu – zbralo se je približno 3.000 gledalcev.

Gostje so zaigrali v postavi: Omerović, Marjanović, Rojević, Ješić, Kaličanin, Radanović, Popović, Varga, Mance, Dimitrijević, Klinčarski. Kot rezervi sta med igro vstopila še Đelmaš in Vermezović. Domači nogometaši so zaigrali v postavi: Petek, Gros, Doljak, Tkalec, Jakara, Vigec, Eržen, Belančič, Pavlin, Radosavljević in Česen. Zaigrala sta še Grubić in Lotrič. Novinar Jože Javornik je v Delu dan po tekmi zapisal: “Dvoboj kranjskih amaterjev s prekaljenimi profesionalci je bil velik nogometni dogodek za ljubitelje nogometa v Kranju, ki so do zadnjega kotička napolnili štadion pod Storžičem.”

Small Facesi pravijo, da se jih je največ zbralo na tekmi proti Kopru – na zadnji tekmi pred prvim vstopom v prvo ligo. Žal ne razpolagamo z nobeno konkretno številko. Od gostujočih navijačev bi se naj zbralo največ Green Dragonsov na prvi medsebojni tekmi Triglava in Olimpije v prvi ligi (približno 60 Dragonsov ter 150 ostalih simpatizerjev Olimpije) ter Viol (približno 80 in približno 100 ostalih simpatizerjev Maribora).

OCENJEVANJE

Športni center Kranj je še najbolj težaven za ocenjevanje – preprosto zaradi tega, ker lahko z veliko gotovostjo ocenimo le sektor za gostujoče navijače. Domači navijači na tekmah Triglava Gorenjske niso aktivni, v preteklosti pa so jih selili po stadionu. Na koncu so na  severnem robu takrat še hribčka (sedaj na tem mestu stoji vzhodna tribuna) naredili kletko med prvimi  v Sloveniji. Žalosto dejstvo je, da je bila kletka po besedah domačih ultrasov narejena prav za njih. Prav ironično je dejstvo, da so medtem gostujoče navijače nameščali na glavno tribuno, kjer so bili streha, senca, dostop do piva … Small Faces so se pozneje temu uprli in v kletko so od takrat naprej pošiljali gostujoče navijače.

Sektor za domače navijače: ocena 6 – slabo

Domačih navijačev na tekmah Triglava organizirano ni, torej ne navijajo, kar pa še ne pomeni, da posamezniki iz vrst skupine Small Faces ne obiskujejo tekem Triglava. V primeru, da bi se skupina organizirala, verjetno ne bi bilo kakšne druge opcije, kot da jih organizator tekme locira na rob glavne tribune. Prednosti tega sektorja: sektor je na tribuni in ne kar nekje na stadionu, streha in dobra preglednost nad igriščem. Slabosti: če zanemarimo dotrajanost tribune, potem vsekakor vsaj še lokacija – tribuna ni navijaška in ni za golom.

Sektor za gostujoče navijače: ocena 7 – povprečno

Po dosedanjih izkušnjah bo kar skrajni južni sektor na manjši vzhodni tribuni služil gostujočim navijačem. Seveda ga zaradi varnostnih zahtev priredijo. Na tem majhnem sektorju je sicer 130 sedežev brez naslonjal, seveda pa lahko velikost sektorja prilagajajo potrebam. Prednosti: sedeži brez naslonjal, dobra preglednost, ni fiksne kletke, ki jih lahko žal vidimo na nekaterih drugih stadionih. Slabosti: na tribuni ni strehe, tribuna ni za golom in ni navijaška tribuna. Slednje sicer niti ni tako pomembno – vsaj glede na slab obisk stadiona na tekmah Triglava.

Izgled stadiona: ocena 5 – navijaču neprijazen stadion

Žal z izgledom stadiona v Kranju ne moremo biti zadovoljni. Dve tribuni, od tega glavna nujno potrebna prenove, nova vzhodna pa ni usklajena z glavno. Za goloma ni infrastrukture za gledalce.

Skupna ocena: 6 – slabo

Ker ne gre za klasični nogometni stadion – z propadajočo glavno tribuno, bi bila višja ocena nemogoča. V Kranju so se medtem že odločili za prenovo glavne tribune. To bi bilo glede na razmere tudi več kot zadovoljivo, saj je upanje na zgraditev vsaj ene navijaške tribune utopija.

Preglednica slovenskih stadionov

Objavljamo preglednico največjih slovenskih stadionov glede na trenutno stanje. V zadnjem dobrem mesecu dni smo dobili popolnoma nov stadion – Stožice v Ljubljani, temeljito so prenovili ajdovski stadion, malenkostno spremenjen je velenjski, prvič pa je širša javnost na internetu lahko videla načrte novega velenjskega stadiona. V Kopru še vedno poteka gradnja Bonifike in v kratkem lahko pričakujemo tudi njeno odprtje. Novosti je bil deležen tudi mariborski Ljudski vrt, kar smo predstavili v včerajšnjem članku.

Zap. št.	Stadion	Mesto	Sedeži	Skupna kapaciteta	Prejšnja kapaciteta
1.	Stožice	Ljubljana	16.038	16.038	–
2.	Arena Petrol	Celje	13.006	13.006	–
3.	Ljudski vrt	Maribor	12.881	12.881	12.514
4.	Fazanerija	Murska Sobota	3.782	5.500	–
5.	Športni park	Domžale	2.726	3.000	–
6.	Ob jezeru	Velenje	2.341	2.500	1.822
7.	Športni park	Nova Gorica	2.310	3.000	–
8.	Spodnja Šiška	Ljubljana	2.308	2.500	–
9.	Mestni stadion	Ptuj	2.207	3.000	–
10.	Športni center Kranj	Kranj	2.029	2.029	1.541
11.	Športni park	Lendava	2.011	2.500	–
12.	Nogometni štadion Ajdovščina	Ajdovščina	1.682	1.682	1.670
	Bonifika	Koper	–	–	2.683

Preberite tudi članke ocenjevanja stadionov:

• Športni park Lendava
• Bonifika Koper
• Mestni stadion Ptuj
• Spodnja Šiška Ljubljana
• Športni park Nova Gorica
• Fazanerija Murska Sobota
• Stadion Primorje
• Arena Petrol Celje
• Športni park Domžale
• Ob jezeru Velenje
• Ljudski vrt Maribor
• Mestni stadion Izola
• Športni park Beltinci

Stadioni: Reflektorji prvič v Lendavi

V petek bo še ena pomembna prelomnica za lendavsko Nafto. V Športnem parku so pred kratkim dokončali postavitev reflektorjev, ki bodo zasvetili prvič na prvenstveni prvoligaški tekmi in sicer zvečer ob 20. uri proti velenjskemu Rudarju. Vsaka infrastrukturna pridobitev na slovenskih stadionih je več kot dobrodošla. Na petkovi tekmi privoščimo Lendavčanom čimbolj izpopolnjene tribune!

Vljudno vas vabimo na svečanost ob predaji namenu razsvetljave v Športnem parku Lendava in nogometno tekmo prve slovenske nogometne lige med NK Nafto in NK Rudarjem iz Velenja v petek , 10. septembra 2010, v Športnem parku Lendava.

P R O G R A M

19.00 – 19.20 Prihod gostov
19.30 – 19.45 Nastop godbe na pihala in mažoretk
19.45 – 20.00 Nagovor predstavnika NZS in župana Občine Lendava
20.00 Pričetek nogometne tekme
21.45 – 23.00 Druženje in pogostitev

Vir: spletna stran NK Nafta Lendava

Prenovljen velenjski stadion Ob jezeru

GLAVNA TRIBUNA – ZAHODNA STRAN STADIONA

Največjih obnovitvenih del v prvi polovici tega leta je bila deležna ravno glavna tribuna. Spodnji del glavne tribune je bil že kritičen – betonska podlaga, na kateri so bili sedeži brez naslonjala, je bila že zelo neravna in tudi sicer neprijazna do gledalcev. Tako so odstranili celotno betonsko podlago po dolžini (spodnji del glavne tribune), sezidali novo ter namestili nove stole z naslonjali v temno zeleni barvi. Poleg tega so na južnem koncu glavne tribune ta novi del podaljšali še z novim manjšim sektorjem (vse do reflektorja) in tudi na ta način malenkostno povečali kapaciteto glavne tribune.

Prenovljeni spodnji del glavne tribune lahko odslej sprejme skupaj natančno 800 gledalcev. Če primerjamo s kapaciteto pred prenovo – takrat je bilo na tem istem spodnjem delu glavne tribune nameščenih 470 dotrajanih sedežev brez naslonjala. Danes je na tem spodnjem delu šest sektorjev – štirje s po 160 sedeži ter dva z 80. sedeži.

Manjše kozmetične spremembe je bil deležen tudi osrednji sektor na zgornjem delu glavne tribune – t. i. C sektor. Prvih (zgornjih) pet vrst tega sektorja je ostalo nedotaknjenih, medtem ko so v spodnjih šestih vrstah zamenjali sedeže, vendar so jih v primerjavi s prej oziroma s sedeži v zgornjih vrstah namestili nekoliko redkeje, saj jih je nameščenih le 22 v eni vrsti (prej 25).

Na zgornjem delu glavne tribune je po novem nameščenih 1.220 sedežev z naslonjalom. Če tem prištejemo še 800 sedežev v spodnjem delu, znaša kapaciteta glavne tribune 2.020 sedežev.

Obnova glavne tribune ni pomembna z vidika povečane kapacitete, saj je le za tekmo proti Crveni zvezdi vladalo izredno zanimanje in so morali za južnim golom namestiti še montažne tribune. Čeprav sodi velenjski stadion med bolj obiskane stadione v prvi ligi, je običajno le polovično popolnjen. Bolj pomembna je obnova z vseh drugih vidikov – udobje gledalcev, izgled stadiona, kriteriji za evropske tekme itd.

VZHODNA STRAN STADIONA (NASPROTI GLAVNE TRIBUNE)

JUŽNA STRAN STADIONA

Še pred pričetkom spomladanskega dela prvenstva v prejšnji sezoni so v Velenju poskrbeli za novo pridobitev – navijaško stojišče na južnem delu stadiona, kjer do takrat ni bilo nobene infrastrukture namenjene gledalcem (zgolj običajno stojišče).

Na tem delu stadiona so se nastanili domači mlajši navijači – ultras frakcija Velenjskih knapov.

Po končani prenovi glavne tribune so na tem delu navijaškega stojišča namestili sedeže brez naslonjala, ki so bili prej nameščeni na glavni tribuni. Skupaj 216 sedežev.

Skupna kapaciteta velenjskega stadiona znaša 2.020 sedežev z naslonjali na glavni tribuni, 216 sedežev brez naslonjala na južnem navijaškem sektorju ter 105 sedežev brez naslonjala na navijaškem sektorju ob glavni tribuni. Skupaj torej 2.341 sedežev (od tega 321 sedežev brez naslonjala).

Velenjski stadion ima zaradi svoje prostornosti še veliko kapaciteto, vendar bomo kljub novemu manjšemu sektorju na glavni tribuni skupno kapaciteto stadiona še vedno zaokroževali na 2.500 gledalcev. Čeprav bi lahko hipotetično na ta stadion spravili tudi vse prebivalce Velenja.

Preberite tudi:

• Stadioni: Ob jezeru velenje (29. 12. 2009) – ocenjevanje stadionov
• Prenova tribune v Velenju (21. 6. 2010)

« Previous Page — Next Page »