Green Dragons: Olimpija-Beltinci (1994/95)

V fotogalerijo Green Dragonsov smo dodali fotografije s tekme med Olimpijo in Beltinci, ki je bila odigrana 29. maja 1995 za Bežigradom. Povezava do fotogalerije.

V biltenu Dragonsov Junaki zelene kronike (januar 1996) lahko o tekmi preberemo:

“Sledile so priprave za spektakel proti Beltincem, kjer sta se uradno od vodenja poslovila Stevo in Igor. Imeli smo ful težav, ki so bile povezane z dnevom in predvsem z uro začetka tekme, saj smo hoteli nočno tekmo. Tudi s kartami po ljubljanskih šolah ni bilo nič, Olimpija pa nam tudi ni naredila novega transparenta in nekaj zastav. Skratka – same težave, vendar je “dvojec” vztrajal pri tej tekmi, ker se najavljenih stvari pač ne prestavlja. Edina dobra stvar je bila, da smo na tej tekmi postali državni prvaki tudi v tretjem športu, tako da smo združili obe proslavi. Za to priložnost smo južno polovico vzhodne tribune prekrili z množico belih in zelenih trakov, med nje pa smo postavili našo veliko zastavo. Ob robu atletske steze smo po vsej dolžini postavili bele in zelene zastavice. Fenomenalna koreografija, ki pri nas še lep čas verjetno ne bo ponovljena, je ostala skoraj nezabeležena, saj je TV ni pokazala, vidi pa se samo na eni Džuljotovi fotki. Dragonsi smo se tako 28. 5. zbrali na “Prešernu”, od koder smo po cestah skakljali do štadiona. Na sami tribuni se nas je zbralo okrog 200, ki smo po veliki vročini vseskozi izvrstno navijali. Pred tekmo smo pripravili veliko dimnado, v kateri smo prižgali še 50 bakel (Kastelic seveda spet prižge baklo prezgodaj).

Sledil je “papir show”. Najprej konfeti v zeleni in beli barvi, nato pa je na igrišče letelo še nekaj sto zelenih trakov. Zastavice v beli barvi in nova velika zastava (dimenzije 4×5 m) pa sta navijanje le še popestrili. Da pa tekma ne bi minila brez pizdarij, je najprej poskrbel Aco. Deset minut pred koncem, pri vodstvu Beltinec z 1:0, uleti na igrišče in hoče obračunat z Oblakom. Ker bi do njega moral preko polovice igrišča, si premisli in hoče na sodnika, ki mu je bližji. Igralci ga komaj pomirijo in zvlečejo z igrišča. Takoj za njim se za napad odloči še Šuštar, ki se pijan spravi na ograjo in hoče mahat z veliko zastavo. No, je pretežka. Zato se odloči za preskok ograje, kjer ga že pričakujeta dva kapsa in Šuštar se pomiri šele po Stevotovem posredovanju. Dogodki na tribunah in skandiranje “Jebeš Oblaka, dajte gol za nas” igralce očitno motivirajo, tako da v zadnjih trenutkih tekme le izenačijo.

Ob koncu tekme veliko slavje in nihče nam ne more preprečiti vdora na igrišče. Med zavzemom uničimo gol, na katerega se je poveznilo preveč Dragonsev, zato se je ukrivil. Po tekmi slavimo za glavno tribuno, kjer pa nekoga pogrešamo. Oblaka! Izvemo, da baje sedi čisto sam v garderobi in si ne upa priti ven. To nas je povsem razpizdilo. Ko se Oblak po uri čakanja le prikaže, sledi val žvižgov in pljunkov, proti njemu pa je poletelo tudi sedem piksen. Le prisebnosti redarjev in policije se lahko zahvali, da ni bil zadet.”

Bilten Green Dragons-intervju s Perom Lovšinom (oktober 1993)

Intervju s Perom Lovšinom je bil objavljen v prvem biltenu Green Dragonsov Prva petletka, ki je izšel oktobra 1993.

Anketa: Na katerem stadionu naj v prihodnje igra reprezentanca?

Anketno vprašanje, na katerega ste lahko odgovarjali od 16. januarja, je bilo: Stadion, na katerem bo v prihodnje igrala tekme slovenska reprezentanca, je naj: 1) Ljudski vrt Maribor, b) Stožice Ljubljana, c) drug stadion; ne vem; me ne zanima.

Rezultati ankete:

• Ljudski vrt Maribor – 59 glasov oziroma 50 % vseh glasov
• Stožice Ljubljana – 50 glasov oziroma 42 % vseh glasov
• Drug stadion. Ne vem. Me ne zanima. – 10 glasov oziroma 8 % vseh glasov

Oddanih je bilo 119 glasov.

S prednostjo 8 % glasov je bilo največ glasov namenjenih Ljudskemu vrtu. Glavni razlogi so zagotovo zelo dobre predstave slovenskih nogometašev, težko primerljive z igrami in končno uvrstitvijo na lestvici prejšnjih kvalifikacij za Evropsko prvenstvo 2008, ki je bilo v Avstriji in Švici. Zelo pomembni dejavniki so bili še večkrat razprodan Ljudski vrt, izjemno vzdušje in dobra organizacija navijanja. Zagotovo je bilo v prvih dveh možnih odgovorih oddanih tudi več subjektivnih glasov za Maribor/Ljubljano oziroma proti Mariboru/Ljubljani, ki zamegljujejo objektivnost odgovorov. So pa vsekakor pomemben dejavnik izbire za “boljši” stadion.

Mladi navijači verjetno dobrih navijaških predstav na ljubljanskem Bežigradu ne pomnijo, nam starejšim pa so te slike še vedno zelo žive. Prejšnje kvalifikacije na celjski Areni Petrol so bile navijaško gledano izredno slabo oddelane, zato se Arene Petrol v tem kontekstu ne bomo spominjali z nostalgijo. Mariborske Viole nimajo nič proti morebitni selitvi tekem v Stožice, nas pa vsekakor skrbi trenutno slaba kondicija Green Dragonsov na nogometnih tekmah. Upamo in verjamemo, da bodo v ljubljanski skupini do takrat že strnili vrste, da organizacija in izvedba tekem ne bi trpeli iz vidika kakovosti. Bo pa vsekakor vse močno povezano tudi s kakovostjo igre slovenske reprezentance v naslednjih kvalifikacijah.

Teoretično bi bila možna še ena opcija – Stožice in Ljudski vrt hkrati, za kar pa v praksi skorajda ni možnosti. Drugi stadioni glede na stanje infrastrukture ali stanja nogometa ter vzdušja trenutno ne pridejo v poštev. Ampak gremo lepo po vrsti – najprej Južna Afrika.

Čaka vas že novo anketno vprašanje.

Dodane fotografije Green Dragonsov in Black Gringosov s tekme Olimpija-Mura (1993/94)

V fotogaleriji Green Dragonsov in Black Gringosov smo dodali fotografije s tekme med Olimpijo in Muro v sezoni 1993/94. Na tej tekmi so Dragonsi praznovali 5-letnico in prižgali preko 100 bakel po dolžini svojega navijaškega sektorja. Fotografije si lahko ogledate na povezavah: Green Dragons in Black Gringos.

V biltenu Dragonsov Junaki zelene kronike (januar 1996) lahko preberemo: 30. oktobra 1993 je napočil trenutek za proslavo naše pete obletnice, ki je bila predvidena že za nekaj tednov prej, kamor bi, glede na to, da je skupina začela z navijanjem septembra 1988, tudi sodila. Pa vendar je bilo najbolje tako, kot je bilo: dočakali smo veliko tekmo in se pokazali v velikem slogu. Zbralo se nas je blizu 400, kar je, roko na srce, takratno vodstvo skupine kar nekoliko prijetno presenetilo, saj nas je bilo na domačih nogometnih tekmah v tem času povprečno le nekaj deset.  Tisto sobotno popoldne pa … Wow! Nekateri, ki smo na štadionu postavljali transparente (med njimi tudi prvič nove: BEŽIGRAJČANI, SUPPORTERS ŠIŠKA, FANATICS VIČ), kar nismo mogli verjeti svojim ušesom, ko je mimo severne tribune paradirala naša glavnina; slišati jih je bilo tisoč! Na začetku tekme smo hkrati prižgali 103 bakle, kar je še danes rekord slovenskih igrišč. 400 oranžnih balonov, trakovi, kartoni, novi transparenti v vsej dolžini ograje … Častni vodja je bil nekaj časa tudi tisti, ki je začel novo ero navijanja za Bežigradom – Bojan Zupančič Pančo. Navijanje sicer dolgo časa ni bilo takšno, kot bi ga 400 navijačev lahko spravilo skupaj, ko pa so naši končno dali tisti edini gol, se nam je utrgalo. Stevo med polčasom spregovori za TVS, ki v športnem pregledu namesto o tekmi govori le o naši proslavi. Proslava obletnice je imenitno uspela v prav vseh pogledih, dopolnil pa jo je še žur v B-51 naslednji večer, v “noči čarovnic”. Folka je bilo dosti manj kot na obletnici, toda Darki in Stevo kot D.J.-a sta se vseeno izkazala. Stevo je ob tej priložnosti podelil Igorju, Brezovcu, Cvetkotu in Acotu “diplome”, kot edinim štirim, ki so s skupino vztrajali od samega začetka. Aco je žal pozneje ostal samo še slabi dve leti …

Dragonsi so ob proslavi 5-letke izdali svoj prvi bilten Prva petletka, Gringosi pa izdali VHS kaseto navijanja na treh tekmah (ena teh je bilo gostovanje za Bežigradom, kamor so se odpravili s tremi avtobusi).

Kotiček za navijače: 26. številka

Datum izida: 3. junij 1992

Iz arhiva: Slovenija-Danska

Dodali smo fotografije s tekme med Slovenijo in Dansko, ki je bila odigrana 1. septembra 1996 za bežigrajskim stadionom v Ljubljani. Povezava do fotogalerije.

Intervju z Green Dragonsi

Leta igranja Olimpije v nižjih ligah so nedvomno pustila svoj pečat tudi na vaši kakovosti in številčnosti. Kako konkretno?
Menimo, da so bila leta v nižjih ligah koristna tako za skupino, kot za vso slovensko sceno. Seveda je izpad derbijev in ostalih večjih (evropskih) tekem poskrbel za določen izpad, a po drugi strani je bil to čas, ko so se razmere znotraj skupine razčistile, ko je prišel čas za novo generacijo, ko se je dotaknilo bistvo ultrasa. Dobra stvar, ki smo jo v letih, preživetih v nižjih ligah pridobili, je konstantnost skupine, manjkajo pa nam presežki. Zmanjšala se je tudi fanatičnost navijanja, kar je posledica tega, da nova generacija kar nekaj let ni imela tekmecev na tribunah. Trenutno stanje lahko primerjamo z leti pred izpadom v 5. ligo, s tem da je na določenih področjih skupina še boljša. Vsekakor pa je problem tudi trenutna začasna infrastruktura, saj že dve leti ne navijamo več za Bežigradom, ki je nedvomno objekt, kjer so možne boljše predstave na tribunah kot na našem trenutnem štadionu v Šiški.

V Ljubljani je novi stadion končno v izgradnji. Kako Dragonsi sprejemate dejstvo, da ste se morali posloviti od Bežigrajskega stadiona? Kako gledate na novi stadion?
V ozadju zgodbe z Bežigrajskim stadionom je boj za domicil oz. prevlado v ljubljanskem nogometu, v kateri je drugi, manjši ljubljanski klub želel onemogočiti Olimpijo na poteh stare slave. Pred leti (ob začetku nastopov Interblocka v prvi ligi) smo bili v prednosti mi (Olimpija), med tem časom so se pozicije tekmeca malo izboljšale, danes pa se spet vidi, da je naša pot in naša zgodba edina pravilna. Ta pot pomeni preporod ljubljanskega nogometa. Tako kot se gradi nova Olimpija, se naj zgradi tudi nov stadion in preteklost naj ostane preteklost, mi pa bomo naredili vse, da Zmajevo gnezdo postane prvi stadion v državi!

Lahko pričakujemo po odprtju novega stadiona tudi dolgoročno občuten dvig zanimanja za Olimpijo v Ljubljani?
Vsekakor. Seveda pa bo moralo infrastrukturi slediti tudi uspešnost kluba in sedaj izgovorov ne bo več. Verjetno bo stadion za slovensko ligo predimenzioniran, ampak cilj mora biti evropska Olimpija, kjer mesto Ljubljana z bazenom 500.000 ljudi mora biti sposobna napolniti 16.000 sedežev.

Kako ocenjujete možnosti napolnitve navijaškega sektorja na novem stadionu?
Nov stadion bo velika priložnost za našo navijaško skupino in velik izziv. Severna tribuna za golom, kjer bomo nameščeni Dragonsi, bo sprejela 4000 navijačev. Seveda je nerealno pričakovati, da bo naša skupina imela toliko članov, vendar pa bomo delali na tem, da bo sektor za golom kraj, kjer se bo dalo nogomet izkusiti v različnih dimenzijah in da bo to najbolj popularna točka celotnega kompleksa. Želimo si, da bi se za golom tudi na najbolj nepomembnih tekmah zbralo 500 navijačev, na velikih tekmah pa še veliko več.

Kako ocenjujete svoje navijanje in delovanje nasploh?
Solidno in konstantno. Da smo veliki, če ne največji, smo dokazali zadnjih 5 let, ko smo se “preganjali” po vaških njivah. Malo skupin je sposobno prerasti klub in mu v njegovih najtežjih trenutkih dati legitimnost ter motivacijo za nov zagon. Malo skupin preživi pot iz 5. v 1. ligo. Danes se pozablja, da smo imeli v peti ligi na gostovanjih povprečje 70-80 ljudi, da smo na domačih tekmah lahko zbrali tudi 650 zeleno-belih ultrasov itd. To so vse kvalitete, ki so nas zaznamovale za naprej. Vsak nam lahko očita kar hoče, a to da smo pravi – ultrasi, nihče! Danes bi lahko izboljšali petje in navijanje, po katerem smo bili znani v preteklosti, povečali prvo ekipo za 10-20 pravih ljudi in malo poboljšali marketing. A vse to so stvari, ki se delajo organsko, po planu. Če se seveda želi, da se stvar ohrani za dalj časa.

Kakšno je vaše mnenje o morebitni selitvi reprezentančnih tekem iz Maribora v Ljubljano? Ste pripravljeni spet prevzeti vodenje in organizacijo navijanja?
Vsekakor bo stadion v Ljubljani nacionalni stadion, saj bo največji v državi in postavljen v metropoli. Je pa Ljudski vrt za razliko izpred 15 let nazaj dokazal, da je zrel, da gosti tudi reprezentanco. Za način vodenja in organizacijo navijanja na stadionu, ki še ni zgrajen, je vsekakor prezgodaj debatirati javno. Absolutno bomo na reprezentanci prisotni tako kot smo vedno bili in smo še vedno, v kakšni obliki in v kakšni številki bo pokazal čas, in odločitev jedra skupine.

Kako boste obravnavali Viole na reprezentančnih tekmah v Ljubljani (če do selitve res pride)?
Do selitve bo zagotovo prišlo. To je dejstvo. Bolj pomembno je to, da se vzpostavi sistem, kako bo razporeditev tekem reprezentance pravičen za vse in da bodo fantje na zelenici deležni najboljše podpore. Viole imajo primat v Mariboru, Green Dragonsi v Ljubljani. Ta stavek bo izhodišče za vse nadaljnje odnose z ključnimi akterji (NZS, druge skupine).

Kaj se je dogajalo na vaši poti do Maribora v začetku avgusta? Zakaj je prišlo do vrnitve celotne skupine nazaj proti Ljubljani?
Nič posebnega. Oziroma nič takega, da bi bili postopki policije upravičeni. Ampak to je pač policija. Trenutno tečejo postopki, ki bodo pokazali, da smo bili oškodovani, a bistvo vsega je v tem, da je derbi zamujen in da si je večina ljudi že vzpostavila svoje mnenje o zadevi. Žalostno je, da nekateri bolj verjamejo represivnim organom te države kot navijačem, a očitno slovenska privoščljivost nima meja. Mi se zavedamo, da je represija povsod prisotna in da se vsaka skupina z njo sooča na svoj način. Aktivnosti drugih skupin ne komentiramo, medtem ko se proti njej borimo učinkovito. Primer iz prejšnjega tedna je kazenska ovadba s strani tožilstva proti dvema policistoma, ki sta posredovala leta 2006 v Tivoliju na tekmi proti AEK-u. Policisti, ki so bili v Štorah na vlaku, so skoraj že vsi izgubili službo, prav tako pa ne mine večja tekma v Tivoliju, ko ne bi bili razbita ali napadena policijska vozila. So načini boja proti represiji, ki prinašajo tudi rezultate, a ti seveda niso tako vidni in mi jih ne izpostavljamo javnosti. Je pa to boj, ki traja in kjer absolutnega zmagovalca nikoli ne more biti.

Komentar internetnega molka vaše skupine …
Naša skupina je orala ledino interneta v navijaštvu. Ko je bilo na območju Slovenije registriranih 1000 internetnih strani (leto 1996), smo mi imeli svoj page. Med prvimi, če ne prvi, smo imeli forum, ki je bil središče takratne interaktivne navijaške scene. A vsi ti dosežki naši skupini niso pomagali v smislu boljše podpore našemu klubu, zato se je energija in trud članov skupine iz pisanja vpisov preusmerila na tribuno in k grupi sami. Internet in predvsem forume dojemamo kot nujno zlo navijaštva, ki pa niso produktivni. Prepucavanja na nivoju kot je, vsekakor niso navijaška zadeva, ampak problem mladine, ki namesto, da gre skupaj pred blok odšpilat fuzbal, ali pa na pir, obvisi pred ekranom in drka nad odličnimi posnetki tujih skupin ali lastne grupe. Kdor piše kot »predstavnik« ali član GD, vsekakor ni pri koritu v naši skupini in je, ali samo občasni spremljevalec ali pa še to ne.

Kakšno je vaše največje število navijačev na tribuni ter povprečje doma in na gostovanju v zadnjem letu. Koliko ljudi šteje jedro skupine?
Največ nas je bilo verjetno leta 2001 na tekmi, ki je odločala o prvaku. Takrat so ocene oz. razdeljene karte dosegle številko 1500, s tem, da je ob zaprtju tribune E vsaj 200 ljudi odšlo na A tribuno. A to je zgodovina in to se zgodi vsakih deset let in ni realni pokazatelj številke GD. Doma se nas zbira med 150 in 200 medtem, ko nas je le redko na gostovanjih manj kot 50. Jedro skupine šteje med 30 in 40 člani skupine. Smo pa v preteklem letu organizirali dve, za nas večji gostovanji, obakrat smo presegli številko 300.

Prihajajo člani skupine približno enakomerno iz različnih predelov mesta in okolice, ali kakšni predeli prednjačijo po višji oziroma nižji številčnosti?
Načeloma je porazdeljenost po mestu in okolici kar uravnotežena. Zadnja leta opažamo manj članov iz strogega centra Ljubljane, kar je logična posledica dražjih stanovanj, veliko več pisarn in povprečni ultras prihaja prej iz bloka kot iz elitne soseske, kar center našega mesta vedno bolj postaja.

Komentar slovenske navijaške scene in skupin …
Saj vse piše na internetu. Če ocenjujemo zadnje leto, je evidentno, da so naši »prijatelji« iz druge strani Trojan naredili velik naskok, kar se tiče številčnosti. Ali je to delo za naslednje generacije ali bo ob spremenjenih okoliščinah sledil drastičen padec, ne moremo govoriti, ker zadev ne poznamo dovolj dobro. Vsekakor so tudi njihove predstave dodatni motiv za delo naše skupine. Celjani so resna skupina, ki proti pričakovanjem še vedno vztrajajo. Njihov problem je predimenzioniran stadion, drugače pa so za slovensko sceno zelo pozitivna skupina. Gorgone konstantni, a taki so bili tudi Terror Boysi pred leti. Pohvalili pa bi lahko Black Gringose, ki so v zagonu in upamo, da bo njihova zgodba dolgoročna, a malo pretiravajo s svojimi fotografijami. Očitno hočejo nadomestiti vse prejšnje sezone, ko jih je bilo na internetu občutno manj. Pazijo naj samo na njihov odnos do »našega« trenerja njihove ekipe.

Scena obstaja in se razvija, giba. Ne glede na to, kakšna je – je naša in kot tako jo moramo sprejemati. Marsikaj bi lahko bilo bolje, a če bo vsak gradil na sebi, bo še največ naredil za njo, ne pa da drugim razlaga kaj in kako.

Kako ocenjujete vaše navijanje na treh frontah (nogomet, hokej, košarka)? Kako je številčno porazdeljeno članstvo pri vsakem posameznem športu?
To je še ena naša posebnost in nanjo smo lahko ponosni. Verjetno sta tudi košarka in hokej »kriva«, da včasih predstave na fuzbalu niso boljše, a po drugi strani nam tudi te tekme dajejo dodaten zagon, nove člane, ki se jih potem preusmeri v ultras vode itd. Na evroligi se nas zbira med 350 in 450 vsaka dva tedna. Na hokeju smo prisotni vedno, “furanje” hokeja smo predali mlajšim, ki se učijo za prihodnost. Številka se giba med 400 na Jesenicah, do 50 na manjših tekmah. Nekateri hokejski fanatiki celo hodijo po širni Avstriji in podpirajo naš klub. Vsekakor sta oba druga športa za skupino pomembna, a le en je kralj – nogomet. Število članov je porazdeljeno na vse športe približno enako.

Kakšno je vaše stališče do (pod)grup večjih skupin v Ljubljani pa tudi nasplošno? Kako gledate na dejstvo, da nekateri ne navijajo za klub v svojem mestu?
Te podgrupe v Ljubljani ne obstajajo. Nekaj let nazaj je bilo v porastu nošenje šalov C. zvezde predvsem med mladino, a je naš takratni YC v pol leta uredil situacijo. Danes bo viden šal kakšnega drugega kluba v Ljubljani (predvsem iz bivše skupne države) samo opomin, da tu še obstaja ogrožena vrsta, ki je tik pred izumrtjem. Prav tako ne moremo govoriti o podskupinah, ker je vsem, ki nekaj vedo o navijaštvu jasno, kaj naj bi to pomenilo. BBB Ljubljana smo zaplenili štiri transparente pa so vsakič naredili novega. Toliko o resnosti. Časi so se spremenili in trenutno je v Ljubljani Olimpija številka ena in če bo vse potekalo tako kot sedaj (tudi kar se tiče ponudbe za navijače), bo Ljubljana še bolj zelena.

Kakšna je vaša vizija in katere cilje boste poskušali doseči?
Vsekakor povečati številko. To je primarni cilj, ki ga bomo skupaj z infrastrukturo, uspehi in predvsem našim trdnim delom uspeli uresničiti v prve pol leta na novem stadionu. V zadnjih letih smo pridobili kvaliteto dela, mlajši vodje izkušnje, skupina spoštovanje vseh struktur v klubih in to so sestavine za uspešno realizacijo. Na daljši rok pa gledamo predvsem v smislu, da bodo menjave generacij čim manj turbolentne in opazne na delovanju skupine, da bomo še vedno korak pred represivnimi organi in, da Ljubljana postane še bolj vroč teren za vse naše navijaške rivale!

In za konec še najbolj aktualen dogodek. V nekaterih medijih so odkrito namigovali, da ste Green Dragonsi povezani z gnojnico, ki jo je nekdo razlil po stadionu v Spodnji Šiški, noč pred ljubljanskim derbijem med Interblockom in Olimpijo …
Neposredne povezave ta “akcija” z GD nima, je pa to še en pokazatelj kako nepriljubljen je Interblock v Ljubljani. Marsikomu, ki je s srcem v športu in nogometu, se zagabi odnos in mentaliteta Interblocka, ki zagovarja tezo, da se vse in vsakega kupiti, medtem ko naj bi bili ultras navijači največji plevel družbe in nogometa!

Navijaški vodič po slovenskih stadionih

V kratkem bomo na fotoultras.si pričeli s predstavljanjem in ocenjevanjem slovenskih stadionov, vendar izključno iz oči navijača. V tem okviru smo si izposodili članek Navijaški vodič po slovenskih stadionih, ki je bil objavljen v prvem biltenu Green Dragonsov z imenom Prva petletka in je izšel oktobra 1993. Stadioni in igrišča v teh letih so bili neprimerno drugačni, slabši, brez skoraj kakršnega koli ugodja za gledalce (streha in plastični sedeži na stadionu so bili prava redkost), skratka ali razvaline ali skorajda vaška igrišča. Na tako drastično mnenje o slovenskih igriščih in stadionih je vplivalo  predvsem dejstvo, da so bili Dragonsi do takrat vajeni velikih stadionov nekdanje Jugoslavije – Koševa, Marakane, Kantride, kar so bili čez noč prisiljeni zamenjati za Zagorje, Dekane, Rogaško Slatino, Naklo, Ajdovščino in tako naprej.

Fotografije takratnih stadionov smo dodali iz lastnega arhiva. Fotografije so iz obdobja od leta 1989 do 1995. V oklepaju je pri nekaterih stadionih zapisana takratna kapaciteta stadiona; vir teh podatkov je revija e šport, posebna izdaja, april 1993.

Navijaški vodič po slovenskih stadionih

V bistvu je naslov za naše razmere rahlo neustrezen, saj bi bil ustreznejši opis “navijaški vodič po stadionih, travnikih in okoliških gričkih”. No ja, če bi bil zelo natančen, bi lahko uporabil tudi besede gradbišče, kurnik, jasa ob potoku in sorodne, vendar sem knjigo “Pri nas na vasi je lepo” izgubil v ranem otroštvu, prebitem v betonskem močvirju, kjer se mi z rodovitno grudo ni dalo ni dalo kaj preveč ukvarjati. Sicer pa si poglej, čemu pri nas pravijo stadion …

AJDOVŠČINA (Primorje): Tribuna je nekakšna čudna bajtica za vaško elito, kot gost imaš torej čast ogledati si tekmo pod, ob ali na ograji, ki ločuje igrišče od zunanjega sveta, ki je tam okoli zelo raznolik: na eni strani frčijo jadralci, zmajarji, padalaci in podobna bitja, na drugi je pa en povprečno velik britof. Če pade tekma na isti čas kot pogreb, moraš biti po moje bolj tiho, ker si ne predstavljam, da bi koga spravljali na drugi svet ob pesmih tipa “ale ale” ali ob skandiranju “Simke”. (Če ni šel ravno kakšen Simke v večna lovišča, rakom žvižgat, pod rušo in kar je še poetičnih izrazov za to, da nekdo “stegne papke”).

BELTINCI (Potrošnik): He, he. Igrišče je del rekreacijskega “kompleksa”, ki je zelo soroden ljubljanskemu Mostecu (igrišče, gostilna z lesenimi klopcami in odlično hrano – enolončnice!). Gostujoča “tribuna” je ravnina za golom, kjer raste tudi nekaj dreves – ste že gledali tekmo s kakšne bukove veje?

CELJE (Publikum): Dve tribuni, ena tribunica, parkirišče, hišica – preveč celovita in ljubka podoba to ni. Pri vstopu moraš paziti, da z glavo ne butneš ob rob – vhodi so delani za podpovprečno visoke obiskovalce.

DEKANI (Istragas Jadran): Tribuna, kakršne zidajo v Ljubljani balinarji (po obsegu) + hribček na drugi strani.

GORICA (HIT): Četrtinska tribuna, ki sega precej visoko proti (ponavadi jasnemu) nebu. Prizidek je v gradnji, gost spremlja tekmo z druge strani z (ne boste verjeli) zelenega grička – zaradi naklona terena je brez veze, da pobirate atletske ovire in druge pripomočke, ki ležijo naokoli.

IZOLA: Dve tribuni z velikim T, na žalost pa je okolica neurejena, tribuna za golom pa bo verjetno ostala le lepa želja. By the way – novejša tribuna je črna gradnja, upam, da je ne bodo podrli. (6.000)

KOPER: Tribuna je sestra dvojčica izolske, zraven je prijeten bife, ognjevitejši domorodci pa se zbirajo na montažni tribuni na drugi strani.

LJUBLJANA (AM Cosmos): Najlepša slovenska tribuna + majhna betonska tribuna = nadpovprečno. (10.000)

LJUBLJANA (Slovan Mavrica): Park (športni) z na pol montažno tribuno in s peskom posuto “balinarsko” tribuno za sprehajanje psov. Dolgcajt. (3.000)

LJUBLJANA (Svoboda/Optimizem): Malo bolj neurejen park od Slovana. Tekmo lahko gledaš tudi pri znancih v bližnjih blokih. (3.000)

MARIBOR: Stadion! Tribuna okrog celega igrišča, velika centralna tribuna, vendar vse skupaj najeda zob časa: ograja (rjasta in ekstremno nabrušena) se lomi, cement na tribunah poka, kar pa niti ni slabo – okruški so idealni za obmetavanje.

MURSKA SOBOTA (Mura): Uprava je zelo podjetna, vendar se odloča le za korekturne popravke. Srednje majhna pokrita tribuna, hišica, nasip, ravnina, nekaj drevja. Posebnost je na pol usahel potoček za golom – na pol pozidana panonska ravnina torej.

NAKLO (Kranj): V Naklem je bil teren celo za naše rezmere neustrezen (atrakcija je bil lastnik hiše za golom, ki ni vračal žog). V Kranju, kjer se že eno leto žogajo Gorenjci, je lepa pokrita tribuna, ki pa si jo lahko ogledaš le z grička (že spet!) na drugi strani. V slabem vremenu obvezno poteptajte svoj ponos in obujte kakšne grde gumijaste (lahko ribiške) škornje. (6.000)

NOVO MESTO (Krka Novoterm): Igrišče je tik ob Krki, tribune so večinoma travnate (nadaljujejo se po hribu v gozd), erozija je zelo opazna. Za goste je rezerviran (travnat) ograjen boks, kjer raste tudi nekaj brez, kjer se lahko poščiješ. Zelo izvirna rešitev, čeprav bi bil mogoče kakšen velik hrast ustreznejši.

VELENJE (Rudar): Od industrijskega mesta bi pričakoval kaj ljubko železobetonskega (jeseniška Podmežakla), zato te ozelenjena okolica stadiona “Ob jezeru” (ne)prijetno preseneti (odvisno od vremena). Ne da pa se izogniti krajšemu sprehodu (od postaje javnega avtobusnega prometa je igrišče malce odmaknjeno. Pol ure, recimo …).

Iz napisanega ste verjetno že razbrali, da je vse skupaj, bolj vljudno rečeno, revščina, ob kateri mirno lahko pozabimo, koliko časa že obljubljajo stole za Bežigradom. Ostane nam torej le upanje na boljše čase, do takrat bo treba kdaj pa kdaj očistiti “martense” in oprati “bomberje”, da ne bo videti, kot da smo čreda Robinov Hoodov, ki se blatna klati po Golovcu, Rožniku in drugih okoliških vzpetinah. Je pa res, da je shit, če greš na tekmo, prideš pa tak, kot da bi nabiral gobe na obronkih Šmarne gore.

Avtor: “Vodič Jak”

Največja ironija zgornjega članka je, da so do leta 2009 preživeli prav vsi vaški stadioni, igrišča, hribčki in doline, dobesedno vse, od koder so bili prisiljeni takratni navijači spremljati nogomet, le naš takrat največji stadion, dom Green Dragonsov, stadion za Bežigradom na žalost ne.

« Previous Page