Dodani fotogaleriji Viol in Gorgon iz 4. kroga SNL

Dodani sta bili fotogaleriji Viol in Gorgon iz tekem Maribor – Olimpija in Nafta – Drava.

Pred dvobojem Viole:Green Dragons

Glede na mizerno predstavo nogometašev Maribora v sredo in glede na pretrese v taboru Olimpije v zadnjih mesecih si bolj kot derbi na igrišču lahko obetamo derbi v borbenosti in grobosti med enimi in drugimi. Pravzaprav nas glede na kakovost nogometa v slovenski ligi derbi med Mariborom in Olimpijo v nogometnem smislu niti ne zanima. Navijači obeh klubov so v precej boljši kondiciji od nogometašev in naša pozornost bo usmerjena skorajda izključno na tribune Ljudskega vrta.

Slovenska nogometna liga je postala z odhodom Olimpije in Mure iz prve lige leta 2005 preveč osiromašena, na ta način so v ospredje prišli klubi brez navijačev, nekateri klubi tudi brez potrebnega pedigrea. Viole in Green Dragonsi so se nazadnje v Ljudskem vrtu srečali v pokalni tekmi 24. oktobra 2007, ko je slavil Maribor z rezultatom 3:1. Živo in tesno je bilo tudi na tribunah …

[fotoultras]T4N71JlivzE[/fotoultras]

[fotoultras]phnn3vkutXw[/fotoultras]

Povezava do fotogalerije Viol z te tekme: klik, in povezava do fotogalerije Dragonsov z te tekme: klik.

Tudi Viole vabijo na Derbi

Iz tabora Dragonsov pred derbijem

Dovolj imamo izgovorov! Ne zmenimo se prav nič za morje, dopuste, rojstne dneve vaših dedkov in babic ter za podobna sranja. Pomembno je, da se prikažete v soboto na zboru in skupaj z nami odpotujete podpreti našo Olimpijo v vasico ali pa kraj, če hočete, kjer “smo” žabarji najbolj priljubljeni!
Zbor je ob 14:30h pri spomeniku Rudolfa Maistra. Odhod vlaka pa ob 16:40h. Na gostovanju upoštevajte navodila, ki vam bodo dana! Ne zamujajte! Ker smo dragonsi preveč prijazna bitja, smo vam spet omogočili brezplačno gostovanje. S seboj imejte tudi osebni dokument.
Kaj še dodati? Le to, da je časa dovolj, da se obvestite med sabo, obvestite svoje prijatelje, tudi tiste, ki jim je internet sedmo čudo ter da si vsi rezervirate soboto 08.08.2009 za Olimpijo in navijaško skupino Green Dragons! Torej, VSI V MARIBOR!
Prišla je Olimpija na kmete, prišla je, da bo zmagala!

Navijaški vodič po slovenskih stadionih

V kratkem bomo na fotoultras.si pričeli s predstavljanjem in ocenjevanjem slovenskih stadionov, vendar izključno iz oči navijača. V tem okviru smo si izposodili članek Navijaški vodič po slovenskih stadionih, ki je bil objavljen v prvem biltenu Green Dragonsov z imenom Prva petletka in je izšel oktobra 1993. Stadioni in igrišča v teh letih so bili neprimerno drugačni, slabši, brez skoraj kakršnega koli ugodja za gledalce (streha in plastični sedeži na stadionu so bili prava redkost), skratka ali razvaline ali skorajda vaška igrišča. Na tako drastično mnenje o slovenskih igriščih in stadionih je vplivalo  predvsem dejstvo, da so bili Dragonsi do takrat vajeni velikih stadionov nekdanje Jugoslavije – Koševa, Marakane, Kantride, kar so bili čez noč prisiljeni zamenjati za Zagorje, Dekane, Rogaško Slatino, Naklo, Ajdovščino in tako naprej.

Fotografije takratnih stadionov smo dodali iz lastnega arhiva. Fotografije so iz obdobja od leta 1989 do 1995. V oklepaju je pri nekaterih stadionih zapisana takratna kapaciteta stadiona; vir teh podatkov je revija e šport, posebna izdaja, april 1993.

Navijaški vodič po slovenskih stadionih

V bistvu je naslov za naše razmere rahlo neustrezen, saj bi bil ustreznejši opis “navijaški vodič po stadionih, travnikih in okoliških gričkih”. No ja, če bi bil zelo natančen, bi lahko uporabil tudi besede gradbišče, kurnik, jasa ob potoku in sorodne, vendar sem knjigo “Pri nas na vasi je lepo” izgubil v ranem otroštvu, prebitem v betonskem močvirju, kjer se mi z rodovitno grudo ni dalo ni dalo kaj preveč ukvarjati. Sicer pa si poglej, čemu pri nas pravijo stadion …

AJDOVŠČINA (Primorje): Tribuna je nekakšna čudna bajtica za vaško elito, kot gost imaš torej čast ogledati si tekmo pod, ob ali na ograji, ki ločuje igrišče od zunanjega sveta, ki je tam okoli zelo raznolik: na eni strani frčijo jadralci, zmajarji, padalaci in podobna bitja, na drugi je pa en povprečno velik britof. Če pade tekma na isti čas kot pogreb, moraš biti po moje bolj tiho, ker si ne predstavljam, da bi koga spravljali na drugi svet ob pesmih tipa “ale ale” ali ob skandiranju “Simke”. (Če ni šel ravno kakšen Simke v večna lovišča, rakom žvižgat, pod rušo in kar je še poetičnih izrazov za to, da nekdo “stegne papke”).

BELTINCI (Potrošnik): He, he. Igrišče je del rekreacijskega “kompleksa”, ki je zelo soroden ljubljanskemu Mostecu (igrišče, gostilna z lesenimi klopcami in odlično hrano – enolončnice!). Gostujoča “tribuna” je ravnina za golom, kjer raste tudi nekaj dreves – ste že gledali tekmo s kakšne bukove veje?

CELJE (Publikum): Dve tribuni, ena tribunica, parkirišče, hišica – preveč celovita in ljubka podoba to ni. Pri vstopu moraš paziti, da z glavo ne butneš ob rob – vhodi so delani za podpovprečno visoke obiskovalce.

DEKANI (Istragas Jadran): Tribuna, kakršne zidajo v Ljubljani balinarji (po obsegu) + hribček na drugi strani.

GORICA (HIT): Četrtinska tribuna, ki sega precej visoko proti (ponavadi jasnemu) nebu. Prizidek je v gradnji, gost spremlja tekmo z druge strani z (ne boste verjeli) zelenega grička – zaradi naklona terena je brez veze, da pobirate atletske ovire in druge pripomočke, ki ležijo naokoli.

IZOLA: Dve tribuni z velikim T, na žalost pa je okolica neurejena, tribuna za golom pa bo verjetno ostala le lepa želja. By the way – novejša tribuna je črna gradnja, upam, da je ne bodo podrli. (6.000)

KOPER: Tribuna je sestra dvojčica izolske, zraven je prijeten bife, ognjevitejši domorodci pa se zbirajo na montažni tribuni na drugi strani.

LJUBLJANA (AM Cosmos): Najlepša slovenska tribuna + majhna betonska tribuna = nadpovprečno. (10.000)

LJUBLJANA (Slovan Mavrica): Park (športni) z na pol montažno tribuno in s peskom posuto “balinarsko” tribuno za sprehajanje psov. Dolgcajt. (3.000)

LJUBLJANA (Svoboda/Optimizem): Malo bolj neurejen park od Slovana. Tekmo lahko gledaš tudi pri znancih v bližnjih blokih. (3.000)

MARIBOR: Stadion! Tribuna okrog celega igrišča, velika centralna tribuna, vendar vse skupaj najeda zob časa: ograja (rjasta in ekstremno nabrušena) se lomi, cement na tribunah poka, kar pa niti ni slabo – okruški so idealni za obmetavanje.

MURSKA SOBOTA (Mura): Uprava je zelo podjetna, vendar se odloča le za korekturne popravke. Srednje majhna pokrita tribuna, hišica, nasip, ravnina, nekaj drevja. Posebnost je na pol usahel potoček za golom – na pol pozidana panonska ravnina torej.

NAKLO (Kranj): V Naklem je bil teren celo za naše rezmere neustrezen (atrakcija je bil lastnik hiše za golom, ki ni vračal žog). V Kranju, kjer se že eno leto žogajo Gorenjci, je lepa pokrita tribuna, ki pa si jo lahko ogledaš le z grička (že spet!) na drugi strani. V slabem vremenu obvezno poteptajte svoj ponos in obujte kakšne grde gumijaste (lahko ribiške) škornje. (6.000)

NOVO MESTO (Krka Novoterm): Igrišče je tik ob Krki, tribune so večinoma travnate (nadaljujejo se po hribu v gozd), erozija je zelo opazna. Za goste je rezerviran (travnat) ograjen boks, kjer raste tudi nekaj brez, kjer se lahko poščiješ. Zelo izvirna rešitev, čeprav bi bil mogoče kakšen velik hrast ustreznejši.

VELENJE (Rudar): Od industrijskega mesta bi pričakoval kaj ljubko železobetonskega (jeseniška Podmežakla), zato te ozelenjena okolica stadiona “Ob jezeru” (ne)prijetno preseneti (odvisno od vremena). Ne da pa se izogniti krajšemu sprehodu (od postaje javnega avtobusnega prometa je igrišče malce odmaknjeno. Pol ure, recimo …).

Iz napisanega ste verjetno že razbrali, da je vse skupaj, bolj vljudno rečeno, revščina, ob kateri mirno lahko pozabimo, koliko časa že obljubljajo stole za Bežigradom. Ostane nam torej le upanje na boljše čase, do takrat bo treba kdaj pa kdaj očistiti “martense” in oprati “bomberje”, da ne bo videti, kot da smo čreda Robinov Hoodov, ki se blatna klati po Golovcu, Rožniku in drugih okoliških vzpetinah. Je pa res, da je shit, če greš na tekmo, prideš pa tak, kot da bi nabiral gobe na obronkih Šmarne gore.

Avtor: “Vodič Jak”

Največja ironija zgornjega članka je, da so do leta 2009 preživeli prav vsi vaški stadioni, igrišča, hribčki in doline, dobesedno vse, od koder so bili prisiljeni takratni navijači spremljati nogomet, le naš takrat največji stadion, dom Green Dragonsov, stadion za Bežigradom na žalost ne.

Kotiček za navijače – enajsta številka

Datum izida: 18. februar 1992

Spopad Gringosov, Dragonsov in policije

28. novembra 1992 je bila na Fazaneriji odigrana tekma med domačo Muro in gostujočo Olimpijo. Navijaštvo v Sloveniji je bilo takrat že v polnem razmahu, zato je bilo za pričakovati razgreto vzdušje na navijaških tribunah – kolikor lahko pač takratni infrastrukturi na slovenskih stadionih sploh rečemo tribune. Green Dragonsi so prispeli z avtobusom. Organizatorji tekme so jih nastanili na severnem delu stadiona, kjer pa takrat seveda današnje severne tribune še ni bilo. Black Gringosi so v tistih začetnih letih bili standardno locirani na vzhodnem stojišču.

Sportske novosti navajajo podatek o kar 4500 gledalcih na Fazaneriji, kar je po našem mnenju sicer občutno pretirano. Dejstvo pa je, da je v tistih letih število gledalcev na Fazaneriji iz leta v leto naraščalo. Takratni trener Olimpije, Lučo Pertič, je po tekmi povedal: “Bil je odličen derbi z pravo južnjaško atmosfero, dober, čvrst, agresiven nogomet, v katerem ni bilo preveč lepote. Mislim, da je rezultat realen. Mi smo bili boljši v prvem, Mura pa v drugem delu tekme.” Novinar Sportskih novosti pa je med drugim zapisal: “Derbi kroga je privabil na Fazanerijo več kot 4500 gledalcev, ki so na koncu besni zapustili stadion. Ne zaradi remija svojih ljubljencev, nogometašev Mure, temveč zaradi navijaškega sojenja sodnika Darka Jamška, ki je z izmišljeno enajstmetrovko praktično poklonil točko gostom. Na koncu je ob spremstvu policije šele po uri in pol  zapustil stadion, da bi se tako izognil besu razjarjenih domačih navijačev.  Čeprav so si gosti, ki so bili boljši v prvem delu, zaslužili točko, jim pomoč sodnika Jamška vsekakor ni bila potrebna. On je tudi edini krivec, da se to prelepo sobotno popoldne ni spremenilo v praznik nogometa. Ker prepoln stadion, bakle, petarde, idealno igrišče, korektna publika in čvrsti tekmeci si sojenje sodnika Jamška niso zaslužili.

Navijanje med tekmo je bilo s strani obeh skupin zelo dobro in medsebojni fizični kontakt med skupinama je bil onemogočen.

Po tekmi je prišlo do pretepa med člani obeh skupin ter policijo, ki je poskušala razgrete navijače ločiti. Na koncu so policisti spravili Dragonse na avtobus, ki je zapeljal od stadiona proti Razlagovi ulici, vendar se je bil prisiljen vsakih 10 metrov zaradi gneče avtomobilov in peščev, ki so prav tako odhajali s stadiona, zaustaviti, nazadnje pred teniškim centrom na Fazaneriji. To je bila še ena priložnost za domače navijače, ki so nekaj metrov naprej na cesto navozili kante za smeti in tako onemogočili prehod avtobusu. Dragonsi so poskušali prav tako izkoristiti situacijo za pobeg iz avtobusa in obračun z Gringosi. Policisti so uspešno posredovali in preprečili množičnejši kotakt med člani obeh skupin. Posledično jo je najbolj skupil avtobus, ki so ga domači navijači poškodovali z metanjem kamnov.

Končno je avtobusu uspelo pripeljati do križišča Razlagove in Ciril Metodove ulice, kjer pa je uspelo enemu Dragonsu skočiti iz avtobusa. Ker so domači navijači še vedno spremljali avtobus, so Ljubljančana lovili, ta pa je vskočil v prometni gneči ustavljen avto z voznikom v njem, se vanj zaklenil in počakal, da so policisti še enkrat počistili situacijo.

Tako je na že dveh zaporednih tekmah med Muro in Olimpijo na Fazaneriji prišlo do večjih incidentov. Od takrat so se policisti in redarji v naslednjih tekmah in sezonah dosti boljše organizirali ter pripravili na rizične tekme, klubska uprava pa je poskrbela za dograditev stadiona. Od takrat podobnih incidentov na Fazaneriji več nismo videli. Je pa res, da ne policisti ne varnostniki oz. redarji v mnogih primerih niso uspeli zaustaviti tako domače kot gostujoče navijače ob vdoru na igrišče. Zadnji takšen primer na Fazaneriji je bil zabeležen to pomlad.

Ogled ostalih fotografij: Black Gringos in Green Dragons.

V nadaljevanju objavljamo še tri članke. Najprej časopisni članek iz dnevnega časopisja (kjer Green Dragonse preimenujejo v Green Powerse – zaradi napisa na transparentu, ki so ga Dragonsi imeli izobešenega na tekmi na Fazaneriji). Drugi članek je napisal eden izmed članov skupine Black Gringos in je bil objavljen v reviji Ultra, tretji članek pa je iz fanzina Dragonsov Prva petletka.

Izgredi po tekmi Mura-SCT Olimpija, november 1992

Spopad klubskih navijačev

Kot vselej so take vrste nogometnih predstav, kakršna je bila v soboto popoldne na igrišču Mure v Murski Soboti, privabile množico gledalcev in navijačev, skupaj kakih 2500 od blizu in daleč. Ko je po neodločenem izidu (1:1) z gostujočo enajsterico SCT Olimpije iz Ljubljane že kazalo, da se bo vse skupaj mirno končalo, se je zgodil množični izgred, v katerega je morala poseči tudi intervencijska skupina soboških policistov. Spopadli so se namreč Murini navijači imenovani Black Gringos, z Olimpijinimi pristaši z vzdevkom Green Powers (dokaz novinarske površnosti in nepoznavanja).

V policijskem poročilu s sobotnega izgreda lahko preberemo, da med samo tekmo ni bilo kršitev. “Po končani nogometni tekmi pa je prišlo do kršitve javnega reda in miru. Potem, ko je razgrete nasilne navijače iz Ljubljane – kakih 50 se jih je pripeljalo – kordon policistov spremljal v avtobus in je ta krenil s stadiona, se je zaradi prometnega zastoja po okrog petsto metrih vožnje zaustavil. Spremljalo ga je 15 policistov v dveh intervencijskih vozilih. Takoj po ustavitvi je iz avtobusa poskakalo nekaj Green Powersov, ki so začeli izzivati mimoidoče. Med temi so bili tudi Black Gringosi in ti so zaradi provokacij in žaljivk oblikovati skupino, ki je v enaki meri vračala verbalne žaljivke. V tistem trenutku so začeli navijači SCT Olimpije iz avtobusa metati kamenje, ki so ga pobrali na stadionu. V izgred je takoj poseglo intervencijsko policijsko spremstvo in naredilo med skupinama navijačev kordon z namenom, da bi Olimpijine pristaše spravili v avtobus, saj je obstajala nevarnost, da bi obmetavanje s kamenjem preraslo v hujšo kršitev in medsebojno obračunavanje. Zaradi neupoštevanja ukaza in fizičnega napada na policiste so bili med intervencijo uporabljeni fizična sila, gumijevka in plinski razpršilec, s čimer je policistom uspelo spraviti navijače v avtobus.”

Kot smo včeraj zvedeli na soboški UNZ, so bila med sobotnim izgredom na avtobusu poškodovana vetrobranska stekla in polomljena stekla na vratih. Trije policisti so dobili potplutbe na rokah, vendar niso iskali zdravniške pomoči. “Nič dramatičnega se torej ni zgodilo”, so nam zagotavljali, čeprav je res, da so njihovi uslužbenci ekipo kabelske TV Kanala 10, ki je izgred v celoti posnela in objavila v večernih poročilih, zaprosili za posnetek. Radi bi namreč po tej poti prepoznali posamezne kršitelje oziroma izgrednike in proti njim ustrezno ukrepali.

Članek enega izmed domačih navijačev, objavljen v reviji Ultra, št. 1

Navijaški spopad

Na sončni nedeljski dan se je bližala ura tekme med NK Muro in NK Olimpijo.

Kot vsepovsod so na taki tekmi tudi navijači Black Gringos in Green Dragons. Do prvih izgredov med nami in Zmaji je prišlo že več kot uro pred začetkom tekme, saj so bili Dragonsi hitro v Murski Soboti. Zmaji, ki jih je bilo komaj kakih 50, so metali kamenje na nas, ki nas je bilo komaj kakih 10 (pa še to v glavnem šolarji). Takrat je policija prvič posredovala. Tekmo je sodil Jamšek, ki je tudi zgodba zase. Sodil je, kot da ima bronhitis in je med tekmo na trenutke tudi oslepel, tako da ni hotel videti prave igre in je sodil za Olimpijo.

Na tekmi je kar vrelo med navijači, kajti na obeh straneh je bilo dobro navijanje. Nato so se zopet “odrezali” Zmajčki in začeli na igrišče metati bakle, tako da so morali tekmo za nekaj minut prekiniti. Izzivali so tudi nas, mi pa smo, kot vedno, bili en stavek pred njihovimi žalitvami in zbadljivkami.

Bližal se je konec tekme in navijači na obeh straneh smo bili že na vrhuncu, bližal se je fizični spopad. Najprej smo se lotili sodnika Jamška in v njega metali plastične kozarce napolnjene s pivom in mu dali vedeti, da bi mu bilo lažje biti pijanec kot pa sodnik. Policaji so ga odpeljali na varno.

Po tekmi so policaji Dragonse spravili na avtobus, mi pa smo odhiteli s stadiona v Fazanerijo, kjer smo čakali avtobus. Pred teniškim centrom se je avtobus zaradi prometne gneče moral zaustaviti. To smo izkoristili in avtobus napadli. Moram priznati, da se Zmaji niso ustrašili in so silili iz avtobusa, da bi se spopadli z nami. To so jim preprečili policaji. Mi smo s kamenjem preuredili njihov avtobus, pa tudi kakšno glavo Zmajev. Ena skupina policajev je odganjala nas, druga pa spravljala Dragonse na avtobus. Po dolgotrajnem obračunu so nekako le uspeli spraviti Dragonse na avtobus in odpeljali so se naprej. Toda že po petdesetih metrih vožnje so se morali zaustaviti, saj smo na cesti napravili pravo barikado. Spet je prišlo do obračuna, vendar so policaji zdaj bolj obvladali situacijo kot prej. Na križišču je en pripadnik Zmajev padel iz avtobusa in tako se je zanj začela borba preživetja. Zmajček se je zaklenil v avto in začel moliti Oče naš, kolikor ga pač ve.

Med tem smo mi pozibavali avto in kričali nanj, da imamo vodo, da ga pogasimo. Lastnik avta je ostal brez besed in nemo gledal prizor pred sabo. Videlo se mu je, da je v šoku. Prišla je tudi policija in Zmajčka rešila. Tako so ga odpeljali proč od “roke pravice”.

Najbolj vztrajni navijači smo še tekli za avtobusom in eden izmed nas je skočil na razbito okno in jim za slovo spustil nekaj solzivca, tako da so nas od sreče, ker so lahko zajokali, s solznimi očmi zapustili toplo prekmursko pokrajino in vroče navijače Black Gringose.

P. S.

Kako je bilo Zmajčkom v avtobusu brez oken in na poti do Ljubljane, pa v drugi zgodbi.

Članek v fanzinu Green Dragonsov Prva petletka (oktober 1993)

S pirotehniko in navijanjem samo Prekmurju prikazali show, kakršnega Murska še ni videla in ga tudi ne bo do našega prihoda naslednje leto. Po tekmi primitivna soboška čreda s kamenjem napade naš ubogi avtobus, ki jim ni storil nič žalega. Zaradi tega so avtobusna gostovanja Dragonsov končana. Za vedno?

Viole:Green Dragons, 11. maj 1996, Ljudski vrt

Besedilo: revija Ultra, št. 4, foto: fotoultras

Po dolgem času pravi DERBI, ki smo ga pogrešali že zelo dolgo. Viole so se na tekmo pripravile zelo dobro. Vzdušje je bilo že dolgo pred tekmo na vrhuncu. Pred južnim delom Ljudskega vrta so se delile pive, Viole so z nestrpnostjo pričakovale začetek tekme. Začetek tekme so si Štajerci dobro zamislili. Stojišče Viol je bilo vse do začetnega sodnikovega žvižga skoraj povsem prazno, v ozadju se je le slišalo glasno navijanje Viol. Ob začetku tekme Viole prižgejo več dimnih v vijoličasti in rumeni barvi. Ko se je dim razkadil, je jug prikazoval lepo sliko. Stojišče Viol je bilo popolnjeno, preko 300 Viol je glasno navijalo.

Razvili so tudi nedokončano veliko zastavo, ki je poleg polepšanja predstave služila tudi za to, da so se Viole skoncentrirale na desni strani zastave in navijanje je bilo dosti lažje in boljše. Na začetku drugega polčasa prižgejo več rdečih bakel.

Ko Green Dragonsi prispejo na tekmo z zamudo (mimogrede, to se dogaja vse pogosteje in čeprav skoraj vedno valijo krivdo na policiste, mislimo, da je boljše iz Ljubljane iti uro prej, kot pa zamuditi derbi; tudi na Fazanerijo so že zamudili) Viole takoj razvijejo transparent “Zelene zmajčice” in glasno skandirajo “to je vaše, to je vaše!” Viole so namreč dva dni pred tekmo odpotovale v Ljubljano in Dragonsem ukradle ta transparent. Poleg tega je bilo še nekaj žaklov za paper show, a ker v avtomobilu ni bilo mesta, so se zadovoljili s tem, da so ves papir razsuli po stadionu in se nanj poscali in posrali.

Zmajčeki ob tem ponorijo, ker jim policisti kljub obljubi niso vrnili transparenta. Prižgejo kakih 10 zelenih bakel in jih nato vržejo na igrišče. Zaradi tega sledi napad policistov, ki jih na zelo grob način, brez pogajanj in predhodnega obvestila vržejo s stadiona.

V trenutku, ko so bakle na igrišču odstranjevali redarji, so Viole izkoristile priložnost in kakih 10 do 15 Viol je pribežalo do Dragonsev, da jim izmaknejo transparente in z njimi fizično obračunajo. Dragonsi na odprt fight niso pristali in so le opazovali Viole, seveda, če odmislimo vračanje verbalnih provokacij. Tako so Mariborčani vrnili Ljubljančanom z isto mero. Na lanskem derbiju so Viole ukradle Dragonsom transparent in ti so se zapodili za njimi in Viole povabili na pretep, a Viole poziva niso sprejele. Tokrat so poravnali račun.

Ljubljančani so tokrat razočarali, saj razen bakel niso pokazali prav ničesar. Do tega incidenta so le nekajkrat navijali, večino časa pa v miru gledali tekmo. Viole so vseskozi fanatično navijali, za kar si zaslužijo maksimalno oceno. Izvedli so tudi manjši paper show in istočasno odvrgli trakove. Ob golu Maribora so prižgali še kakšno baklo, zelo dobro pa so izvedli šaljade. Po tekmi prva ekipa Viol zasači tri Dragonse v lokalu blizu stadiona in jih popolnoma potepta in hitro se odpravijo na železniško postajo, da ujamejo še preostali del Zmajev, ki so jih vrgli s stadiona. Šal, ki ga dobiš kot “vojni plen” zelo dosti pomeni. Bravo Viole, tokrat ste pokazale, da slovensko ultra navijaštvo le ne bo tako hitro izumrlo. Z nestrpnostjo pričakujemo naslednji največji slovenski navijaški derbi.

Več fotografij si oglejte v fotogaleriji Viol in fotogaleriji Dragonsov.

Kotiček za navijače – deseta številka

Datum izida: 11. februar 1992

Maribor, marec 1995 – Viole:Green Dragons

Povezava do ostalih fotografij Viol s te tekme: klik

Povezava do ostalih fotografij Dragonsov s te tekme: klik

V biltenu Green Dragonsov – Junaki zelene kronike, ki so ga izdali januarja 1996, smo v zvezi z tekmo na straneh 23 in 24 našli opis tekme. Žal iz strani Viol nismo našli nobenega zapisa o tej tekmi.

Sezona 1994/95:

Na štacijonu se je zbralo presenetljivo veliko število Dragonsov in do Hrastnika ni bilo težav. Tam pa so nam hoteli odpeljati Kajota, ki naj bi mimo policajeve glave vrgel skret papir. Ta je seveda res letel, le s to razliko, da ga ni zalučal Kajo. V Mariboru smo z zanimanjem opazovali folk, ki nas je gledal na poti do štadiona. Najbolj zanimiv je bil zakonski par v neki hiši. Na oknu je stala ženska, skakala in nam kazala “fakič”, medtem ko nam je njen mož na balkonu ploskal. Pred tekmo smo izobesili transparente in na častno mesto postavili Beavisa in Butt-heada z njunim geslom “Maribor sucks, Olimpija is cool”. Ko smo se prešteli, kar nismo mogli verjet, da nas je v Maribor pripotovalo preko 200. Viole, ki so na tej tekmi praznovale peto obletnico delovanja, so bile povsem neopazne ob naših koreografijah. Najprej smo jim, premierno v Sloveniji, pred nosom prižgali 60 zelenih bakel, nato smo napihnili rumene in vijolične balone, ki smo jih takoj popokali in napihnili naše zeleno-bele. Tudi “papir show” je bil več kot soliden, za konec pa so si lahko ogledali še našo veliko zastavo za prekrivanje (imeli smo težave, da smo jo lahko sploh razgrnili).

« Previous Page — Next Page »