Po zadnjem krogu ocenjevanja

Končna lestvica po enajstih predstavljenih stadionih – Ljudski vrt, Ob jezeru Velenje, Športni park Domžale, Arena Petrol, Stadion Primorje, Fazanerija Murska Sobota, Športni park Nova Gorica, Spodnja Šiška Ljubljana, Mestni stadion Ptuj, Bonifika Koper in Športni park Lendava – po različnih kriterijih.

Pri ocenjevanju smo upoštevali izgled stadiona ter tribuni za navijaški skupini – tako za domačo kot za gostujočo. Tako so stadioni, kjer so za navijače ustrezno poskrbeli, imeli že iz izhodišča občutno prednost pred stadioni, kjer so bili navijači zapostavljeni, ali celo obravnavani popolnoma nesprejemljivo. Kljub gospodarski krizi načrti za izgradnjo novih in posodobitev obstoječih stadionov po Sloveniji niso zapostavljeni, tako da si lahko v prihodnosti obetamo še nekaj novosti in posodobitev. Verjamemo, da bo to pomemben dejavnik pri povečanju števila gledalcev na slovenskih stadionih.

V prihodnje bomo stadionom namenili še nekaj pozornosti – predstavili bomo še kakšen stadion, seveda “izven konkurence”, ki ga torej ne bomo ocenjevali, ampak zgolj predstavili v sliki in besedi. V Sloveniji je namreč še kakšen stadion, ki si zasluži naziv stadion, na katerem se je nekoč igral kakovosten prvoligaški nogomet, še vedno stojijo stadioni, iz katerih so navijaške predstave še vedno zelo žive, čeprav na teh stadionih že vrsto let vlada navijaško mrtvilo. In vrgli bomo še kakšen pogled na že predstavljene stadione in njihove tribune.

SKUPNA OCENA:

1.Ljudski vrt 10

2. Arena Petrol Celje 9

3. Fazanerija Murska Sobota 7

4. Bonifika Koper 6

4. Mestni stadion Ptuj 6

4. Spodnja Šiška Ljubljana 6

4. Športni park Nova Gorica 6

4. Ob jezeru Velenje 6

9. Športni park Lendava 5

9. Športni park Domžale 5

11. Stadion Primorje 3

IZGLED STADIONA:

1. Arena Petrol Celje 9

1. Ljudski vrt 9

3. Fazanerija Murska Sobota 7

3. Športni park Lendava 7

3. Športni park Nova Gorica 7

3. Športni park Domžale 7

7. Bonifika Koper 6

7. Mestni stadion Ptuj 6

7. Spodnja Šiška Ljubljana 6

7. Ob jezeru Velenje 6

11. Stadion Primorje 3

DOMAČA TRIBUNA:

1. Ljudski vrt 10

2. Arena Petrol Celje 9

3. Fazanerija Murska Sobota 8

4. Bonifika Koper 6

4. Mestni stadion Ptuj 6

4. Spodnja Šiška Ljubljana 6

4. Športni park Lendava 6

4. Športni park Domžale 6

9. Športni park Nova Gorica 5

9. Ob jezeru Velenje 5

11. Stadion Primorje 4

GOSTUJOČA TRIBUNA:

1. Ljudski vrt 10

2. Arena Petrol Celje 8

3. Bonifika Koper 7

3. Spodnja Šiška Ljubljana 7

5. Ob jezeru Velenje 6

6. Fazanerija Murska Sobota 5

6. Mestni stadion Ptuj 5

6. Športni park Nova Gorica 5

9. Stadion Primorje 3

9. Športni park Lendava 3

9. Športni park Domžale 3

KAPACITETA SEDEŽEV

1. Arena Petrol Celje 13.006

2. Ljudski vrt 12.514

3. Fazanerija Murska Sobota 3.782

4. Športni park Domžale 2.726

5. Bonifika Koper 2.683

6. Športni park Nova Gorica 2.310

7. Spodnja Šiška Ljubljana 2.308

8. Mestni stadion Ptuj 2.207

9. Športni park Lendava 2.011

10. Ob jezeru Velenje 1.822

11. Stadion Primorje 1.670

Povezave do predstavitve stadionov:

Športni park Lendava

Bonifika Koper

Mestni stadion Ptuj

Spodnja Šiška Ljubljana

Športni park Nova Gorica

Fazanerija Murska Sobota

Stadion Primorje

Arena Petrol Celje

Športni park Domžale

Ob jezeru Velenje

Ljudski vrt Maribor

Ljudski vrt Maribor

Ljudski vrt se je v kvalifikacijah za uvrstitev na svetovno nogometno prvenstvo v Južni Afriki izkazal kot odličen gostitelj. Zlati časi v 90. letih za Bežigradom se niso le ponovili, vzdušje je bilo v Ljudskem vrtu celo nadgrajeno. Za slovenske razmere je Ljudski vrt veličasten stadion, modernega a hkrati tradicionalnega izgleda, za razliko od preostalih slovenskih stadionov kot pozitivna sprememba – neklasičnih barv sedišč, iz našega vidika sta še posebej kakovostna oba navijaška sektorja.

Po zadnjem popisu ima mesto Maribor slabih 94.000 prebivalcev, mestna občina pa približno 110.500. Maribor je v tem trenutku edini klub v Sloveniji, ki lahko na tekmah napolni stadion. To veliko kapaciteto mu dajejo bogata tradicija, veliko mesto Maribor kot središče celotne regije, velika privrženost navijačev tako klubu kot mestu, nenazadnje pa tudi ogromno območje, ki navijaško gravitira ravno na Maribor – to območje pa se razteza od meje s sosedo Avstrijo na severu, skorajda do Celja na jugu, od Koroške na severozahodu pa vse do Zavrča na jugovzhodu. Pravzaprav lahko zatrdimo, da se navijači Maribora pravzaprav končajo tam, kjer ljudje navijajo za Celje oziroma za Muro.

ZGODOVINA

Zgrajen leta 1962. Ime je stadion dobil po mariborskem javnem drevesnem parku (Volksgarten), ki je bil zasajen leta 1873 na zemljišču sedanjega stadiona. Park je bil kasneje preurejen v vojaško strelišče, leta 1920 pa je bilo na tem zemljišču urejeno prvo nogometno igrišče. Sedanje igrišče je bilo zgrajeno leta 1952 (travo so obnovili leta 1994 in 2000, povsem pa ob prenovi stadiona, namakalni sistem je bil narejen leta 2000). Nadmorska višina igrišča je 274,5 m. Tribuna v Ljudskem vrtu je bila zgrajena leta 1962, pokrita je v obliki loka, katerega središčna višina znaša 18,4 m, celotna dolžina pa 129,8 m.

Leta 1994 so lesene klopi zamenjali plastični stoli, leta 1999 je bila obnovljena loža, na pokriti tribuni so tudi mesta za novinarje. Leta 1998 so plastični stoli zamenjali tudi betonska stojišča na nepokritih tribunah, leta 1999 pa so povečali kapaciteto stadiona z izgradnjo treh novih vrst na nepokriti tribuni. Ljudski vrt je tako sprejel 10.030 gledalcev. Leta 1994 je Ljudski vrt dobil eno od največjih pridobitev, razsvetljavo igrišča. Na štirih stebrih višine 40 m je pritrjenih 216 reflektorjev. Prva tekma pod reflektorji v Ljudskem vrtu se je odigrala 24. avgusta 1994, ko je NK Maribor slavil rekordno zmago v evropskih tekmovanjih – Maribor – Norma (EST) 10:0.

Leta 1998 je bil na razpisu za obnovo stadiona sprejet projekt Ring, ki je predvideval obnovo severne, južne in vzhodne tribune. NK Maribor je s svojim vložkom v obnovo stadiona leta 1999 pokazal jasno namero, da prevzame upravljanje Ljudskega vrta.

Opomba: ZGODOVINA povzeta po spletni strani NK Maribor.

OPIS STADIONA

Stadion sestavljajo glavna – zahodna, vzhodna, južna in severna tribuna. Vse nove tribune – vzhodna, severna in južna so zgrajene po vzoru na najstarejšo zahodno tribuno, za katero je značilen visok in po celotni dolžini tribune obok. Na ta način so poskrbeli za enoten videz celotnega stadiona (žal v Sloveniji preostale stadione gradijo po etapah, posledica tega pa je neenoten izled), hkrati pa ohranili znamenitost nekdanjega Ljudskega vrta, po čemer je bil mariborski stadion poznan daleč naokrog. Zaenkrat je prenovljena travnata podlaga, glavna tribuna pa še čaka na prenovo. Pod novimi tribunami so prostori večinoma trenutno še prazni.

KAPACITETA IN OBISKANOST

Na južni tribuni je nameščenih 2.033 sedežev brez naslonjala, na vzhodni 4.409 sedežev z naslonjalom, na glavni tribuni 4.068 sedežev z naslonjalom in na severni tribuni 2.004 sedežev (1.397 z naslonjalom in 607 brez). Skupna kapaciteta Ljudskega vrta tako znaša 12.514 sedežev in je trenutno drugi največji stadion v Sloveniji. Na celotnem stadionu je 2.640 sedežev brez naslonjala in 9.874 z naslonjalom. Zanimivo je, da uradni podatek o kapaciteti Ljudskega vrta govori o 12.436 sedežih, na stadioni.org najdemo podatek 12.437 sedežev, na spletni strani NZS pa podatek 12.435 sedežev. Predvidevamo, da do razlike z našimi podatki prihaja zaradi tega, ker so po prvem štetju sedežev v Ljudskem vrtu najverjetneje naknadno namestili še dodatne sedeže, vendar jih niso prešteli ponovno oziroma popravili številke. Kakor koli, glede na velikost stadiona ne gre za kakšno pomembno razliko, je pa res, da bi na vseh tekmah, ko je bil Ljudski vrt za vse zainteresirane premajhen, ljudje za te dodatne vstopnice plačevali tudi občutno višje cene, samo da pridejo do njih.

V jesenskem delu sezone je Maribor odigral doma dvanajst prvenstvenih tekem, od tega prvi dve proti Gorici in Nafti zaradi kazni disciplinskega sodnika NZS pred praznimi tribunami. Na preostalih desetih tekmah se je po uradnih podatkih NZS zbralo skupaj 20.500 gledalcev, torej v povprečju približno 2.050 na tekmo. Tudi tu je nemogoče ugotoviti popolnoma realno številko,  ki je zagotovo manjša, v vsakem primeru pa je bil Ljudski vrt v jesenskem delu sezone najbolj obiskan nogometni stadion v Sloveniji.

Ljudski vrt je bil od svoje uradne otvoritve leta 2007 že večkrat razprodan – torej lahko govorimo o največjem obisku približno 12.500 gledalcev. Zanimivo pa je, da je Ljudski vrt sprejel tudi že 15.000, omenja se celo številka 20.000 gledalcev, še v 60. letih na derbijih med Mariborom in Olimpijo. Ne pozabimo pa tudi tekme proti Beltincem leta 1997, ko je Maribor prvič v samostojni Sloveniji osvojil naslov državnega prvaka. Takrat bi naj bilo na tekmi okrog 14.000 gledalcev.

OCENJEVANJE

Sektor za domače navijače: ocena 10 – ultra

Končno navijaški sektor, kakršnega želimo videti po vseh slovenskih stadionih – sektor je za golom, na pokriti tribuni, ker si ne predstavljamo navijanja sede, hkrati pa bi bil dandanes sektor brez sedežev čuden, težave pa bi se pojavile predvsem na mednarodnih tekmah. Zato so sedeži brez naslonjala idealna rešitev za navijaški sektor. Odkar so odstranili, kot se je žal izkazalo na tekmi proti Celju, življenjsko nevarno ograjo z ostrimi žagicami, je južna tribuna dejansko popolna.

Na južni tribuni je 2.033 sedežev brez naslonjala. Viole se zbirajo za golom, na tekmah, po katerih je veliko povpraševanje, pa običajno zapolnijo več ali manj vse sektorje na svoji tribuni.

Sektor za gostujoče navijače: ocena 10 – ultra

Še en navijaški sektor za zgled. Sektor je na pokriti tribuni za golom, na ožjem navijaškem sektorju so nameščeni sedeži brez naslonjala. Ob velikem številu gostujočih navijačev jim je namenjen ves ali vsaj večinski del severne tribune, čeprav sta le dva začetna sektorja v popolnosti s sedeži brez naslonjal, preostali sektorji pa z običajnimi sedeži z naslonjali. Če bi iskali iglo v senu, bi lahko rekli, da je malce moteča pomaknjenost primarnega gostujočega sektorja iz središča severne tribune (kadar gostuje manj navijačev, jih namestijo v ta  začetni sektor na severni tribuni, ne pa neposredno za golom). Nekoliko moteče so tudi dodatne ograje v tem začetnem navijaškem sektorju, v primerjavi z ograjami na gostujočih navijaških sektorjih ostalih stadionov po Sloveniji pa kljub vsemu predstavljajo sprejemljivo rešitev varovanja pred gostujočimi navijači.

Izgled stadiona: ocena 9 – zelo dobro

Ljudski vrt si zasluži maksimalno oceno za izgled in funkcionalnost novih treh tribun, dodatni zadnji plus je zmanjkal le pri glavni zahodni tribuni, ki še čaka na prenovo. Reflektorji že od leta 1994 osvetljujejo stadion pod Kalvarijo in so nasploh odlično postavljeni v okolje stadiona in so hkrati zelo funkcionalni, vsaj če se spomnimo reflektorjev po kakšnih drugih slovenskih stadionih, ali pa če se spomnimo na težave, s katerimi se ob načrtovanju reflektorjev ubadajo v nekaterih drugih slovenskih mestih.

Skupna ocena: ocena 10 – ultra

Ljudskemu vrtu manjka še prenova glavne tribune pa seveda da prostori pod preostalimi tremi tribunami zaživijo. Pri ocenjevanju stadionov na fotoultras.si nas sicer bolj kot kaj drugega zanimajo tribune, še posebej navijaške. Iz tega vidika lahko rečemo, da je Ljudski vrt ponudil odlično rešitev te problematike, pika na i bo dana po prenovi glavne tribune, ko bo poskrbljeno tudi za enotni izgled vseh štirih tribun. In kar je zelo pomembno – mesto in regija živita s stadionom in s klubom. Za njih, kakor tudi za vso Slovenijo, lahko rečemo, da je Ljudski vrt pravo nogometno svetišče.

Fazanerija Murska Sobota

Ime Fazanerija ima v Soboti zelo določen pomen, ki ni samo seštevek tamkajšnjih vsebin. Gre za lepo gozdno površino na severozahodnem robu Sobote, kjer sta že pred drugo svetovno vojno našli prostor nogometno igrišče in kopališče. Fazanerija je danes parkovni gozd, v času Szaparyjevega fevdalnega gospodarstva pa je služila kot živalski vrt. Sobočani so kmalu po tistem, ko je dal grof Szapary odstraniti ograjo okrog svojega lovišča, Fazanerijo vzeli za svojo. V sklopu Fazanerije je nogometni stadion še danes in ravno po njem je Fazanerija v slovenskem merilu najbolj znana.

Murska Sobota je tudi za slovenske razmere majhno mesto s približno 12.500 prebivalci in nekaj večjo regijo, ki predstavlja – kakor koli obračamo številke – relativno majhen bazen potencialnih navijačev Mure, saj moramo odšteti pretežni del desnega brega Mure (štajerski del Pomurja in Prlekija) ter Beltince in Lendavo z njuno okolico, ki seveda ne dihajo za črno-belo barvo.

ZGODOVINA

Izgradnja igrišča na tem mestu sega v trideseta leta prejšnjega stoletja, čeprav so nogomet v Murski Soboti igrali tudi že dolgo pred ustanovitvijo kluba leta 1924. Arhitekt Franc Novak si je podobo mesta, rekreacijski del na zahodni strani in industrijski na nasprotni strani, verjetno zamislil še kot študent na Dunaju. Zato leta 1934, ko so mu kot pogodbenemu arhitektu občine naročili, naj izdela še načrte za kopališče in stadion, ni potreboval veliko časa. Atletska proga, ki bo obkrožala nogometno igrišče in atletske naprave, bo dolga 380 metrov in pokrita z lešem. Stadion bo varovala visoka lesena ograja, vhod bosta krasila dva stolpa, v katerih bo blagajna. Slovesna otvoritev stadiona z delno pokrito tribuno je bila v nedeljo, 28. junija 1936. Nosil je naziv Stadion Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in je bil med najlepšimi v državi. Pri gradnji stadiona so se s prostovoljnim delom še posebej izkazali nogometaši, ki so ravno tako delovali kot sekcija v SK Mura. Z zbiranjem prostovoljnih prispevkov, s tombolo in tedenskimi čajankami so zbrali precej sredstev. (Povzeto po časopisu Vestnik, 21. septembra 2006.)

Leta 1983 je bila zgrajena nova tribuna (danes imenovana “glavna” tribuna) ob zahodnem robu igrišča. Svojo prvotno podobo je sicer stadion obdržal bolj ali manj vse do leta 1991, ko ga je začel nogometni klub Mura temeljito obnavljati in posodabljati. Leta 1994 so izgradili severno in južno tribuno (najprej brez povezave med glavno in južno tribuno). Leta 2001 je bila izvedena nadstrešitev tribun.

Nogometni klub Mura je spomladi leta 1992 prenovil tudi bivše klubske prostore na vzhodni strani igrišča, ki bodo kmalu stari 70 let. Opravljena so bila obsežna gradbena in inštalacijska dela. V objektu so prenovili pisarniške prostore, v katerih so bili v 90. letih klubski prostori, ter gostinski lokal, ki je verjetno edini tovrstni v Sloveniji. Pravi navijaški, odet in opremljen z najrazličnejšimi navijaškimi artikli, originalnimi dresi Mure, s številnimi navijaškimi fotografijami, seveda vse v Murinih črnobelih barvah.

OPIS STADIONA

Danes je Fazanerija na pol (ne)dokončan projekt, ki so ga vedno tudi zidali le toliko, kolikor je bilo denarja ter brez dolgoročne vizije in skrbi za enotno obliko. Zato lahko na Fazaneriji vidimo neenotne tribune, ki so k sreči vsaj enotno nadstrešene. Na stadionu ni sodobnemu stadionu primernega sektorja za gostujoče navijače.

Stadion obkrožajo najobsežnejša izmed vseh – južna tribuna (za njo je glavni vhod na stadion), na zahodni strani glavna tribuna (ki je povezana z južno), ob potoku Ledava severna tribuna ter ob mestnem kopališču vzhodna tribuna – stojišče ter stara zgradba, v kateri je gostinski lokal. Za glavno tribuno so novi klubski prostori, pod njo pa garderobe, prostori za sodnike in ostalo osebje tekme.

KAPACITETA IN OBISKANOST
Osrednja – glavna tribuna ima kapaciteto 593 sedežev, od tega novinarski del 24 ter VIP loža 165. Južna tribuna je sestavljena iz pet sektorjev, njena skupna kapaciteta je 2.442 sedežev. Severna tribuna, na kateri je napis “MURA 05”, je sestavljena iz treh sektorjev. Na njej je skupno 747 sedišč in 125 stojišč (stojišča so podobno kot na izolskem stadionu zarisana) za domače navijače v ločenem delu tribune, ki pa lahko na derbijih predvsem na račun širokih stojišč tudi podvoji kapaciteto. Na vzhodni strani so betonska stojišča za dobrih 1.000 gledalcev (zaradi širokih stopnic bi bilo tudi tu možno podvojiti kapaciteto), vključno s kletko za gostujoče navijače. Skupna kapaciteta sedišč (plastični sedeži z naslonjali) je tako 3.782 sedežev. V kletko za gostujoče navijače se lahko narine tudi 200 ali več navijačev, čeprav je potrebno priznati, da so tako številna gostovanja v Murski Soboti prava redkost.

V času pisanja tega članka je Mura 05 odigrala štiri domače tekme, na katerih se je zbralo skupaj 6.150 gledalcev, kar je skoraj 1.600 na tekmo. Uradni podatki NZS kažejo seveda drugačno sliko. Navajajo kar 10.000 gledalcev oziroma 2.000 na tekmo. Športnih časopisov ne bomo omenjali, ker so s svojo neobjektivnostjo izven konkurence. Približno 1.600 gledalcev na tekmo v II. ligi je izjemen uspeh. Samo Maribor v I. ligi je uspel zbrati več gledalcev na svojih domačih tekmah. Glede na ponovno zelo težko situacijo, v kateri se je znašel klub, utegnejo postati te številke za dlje časa nedosegljive. Če osvežimo podatke z naslednjih domačih tekem, dobimo nekoliko manj optimistične podatke. Na še dveh domačih prvenstvenih tekmah (kar tri zaporedne tekme je Mura 05 odigrala v gosteh) se je zbralo skupaj 1.600 gledalcev, kar v dosedanjem delu prvenstva da 7.750 gledalcev oziroma približno 1.292 na tekmo. To so številke, ki močno prakašajo vseh preostalih devet prvoligašev (razen Maribora, seveda).

Največji obisk Fazanerije je verjetno neznana številka. Po novinarskih ocenah ta znaša celo 6.000 in 7.000, bolj verjetno pa je, da je realna številka okrog 5.000. V preteklih časih so bili najbolj obiskani derbiji proti Beltincem, Olimpiji in Mariboru ter evropske tekme. V novejši zgodovini pa sta to nedvomno tekma med Slovenijo in Madžarsko ter prijateljska med Muro in Crveno zvezdo, tudi proti Hajduku, še v časih Georga Subana.

Gringosi še vedno držijo rekord iz leta 1995, ko se je na finalni pokalni tekmi med Muro in Publikumom zbralo med 350 in 400 Gringosov. Tej številki so se približali marca letos na tekmi proti Olimpiji (skoraj 250 Gringosov) ter na tekmi proti Primorju, ko se je zbralo približno 200 Gringosov. V zlatih letih navijanja na Fazaneriji se je na vzhodnem stojišču (1993-1996) na ligaških derbijih pogosto zbiralo med 150 in 250 Gringosov. Številka največjega obiska bi bila z lahkoto presežena, če se Gringosi ne bi vedno zapirali v kletko na severni tribuni. Če bi že takrat poskušali severno tribuno v celoti spremeniti v navijaško tribuno, bi jim to v veliki meri na derbijih uspelo. Pri tem ne pozabimo, da ima severna tribuna preko 700 sedišč. Za tako majhno mesto in regijo bi bil to fenomenalen dosežek.

PROJEKT FAZANERIJA
Preden preidemo na ocenjevanje, osvežimo spomin s projektom Fazanerija.

Prenovljeni stadion bi bil del celostnega projekta rekreacijskega centra Fazanerija, ki je bil zastavljen zelo ambiciozno. O tem pričata tudi predvidena drsalna dvorana in hotel, dimenzioniran na približno 200 postelj, ki sta bila zamišljena v neposredni soseščini nogometnega stadiona. Izgradnje stadiona bi se naj lotili jeseni 2008 oziroma najpozneje spomladi leta 2009. Zdaj je jasno, da o čem podobnem še lep čas ne bomo niti razmišljali. Gradbena faza stadiona bi naj sicer potekala predvidoma tri mesece.

Ob dograditvi stadiona bi naj nekoliko pomaknili igralno površino, ki bi naj bila ogrevana z geotermalno energijo, proti glavni tribuni, še vedno pa bi bil stadion brez atletske steze. Tudi če bi jo želeli, to ne bi bilo izvedljivo, saj za goloma za atletsko stezo ni prostora. Po načrtu tribune naj ne bi bile sklenjene na SV in JV, kjer bi postavili par reflektorjev, ki bi naj po trditvah strokovnjakov zadosti osvetljevala igrišče. V vsakem primeru pa tribune ne bodo oblikovale kroga, saj bi za slednje morali rušiti del severne in del južne tribune, kar pa po besedah snovalcev projekta niso želeli.

Kapaciteta dograjenega stadiona bi naj bila najmanj okrog 6.500 sedežev, možno pa je bilo celo, da bi se končna kapaciteta Fazanerije približala številki 8.000. Po načrtu bi naj imela nova vzhodna tribuna med 1.000 in 2.000 sedežev, severna tribuna okrog 1.000, povezava med severno in glavno tribuno med 1.300 in 2.000 ter južna 2.600 sedežev. Vsi sedeži na vseh tribunah bi naj bili v črni in beli barvi.

OCENJEVANJE

Sektor za domače navijače: ocena 8 – dobro, a lahko bi bilo boljše

Sektor za domače navijače je danes lociran na skrajnem zahodnem delu severne tribune, ki je na Fazaneriji znana kot tribuna z temperamentno in najbolj zvesto publiko. Na njej se zbirajo različni sloji gledalcev, dosti je nekdanjih Gringosov, ki so po “navijaški upokojitvi” izbirali med severno tribuno in vzhodnim stojiščem. Že od marca 2009 Gringosi ne navijajo v navijaški kletki, saj so se preselili na osrednji del severne tribune, na predel, kjer je s črnimi stoli izpisano ime MURA. Zaradi nove lokacije imajo večkrat težave z varnostno službo in policijo. Navijaška kletka na severni tribuni je pred leti služila tudi kot sektor za gostujoče navijače.

Plusi navijaškega sektorja: sektor je na tribuni, kar omogoča udobno navijanje oziroma spremljanje nogometa na igrišču, je za golom (resda ni neposredno za golom, ampak na zahodnem robu tribune), tribuna je pokrita s streho, sektor je brez sedežev, torej gre za pravi navijaški sektor. Pomanjkljivosti: pretirane ograje pričajo, da gre za navijaško kletko. Ob izgradnji Fazanerije je pogosto šlo bolj za improviziranje kot za profesionalni pristop k načrtovanju stadiona in izgradnje (stadion je bil dograjevan v več fazah), posledica tega je vidna vsakomur, ki obišče Fazanerijo. Na žalost je navijaški sektor vseeno preveč pomaknjen iz središča tribune.

Sektor za gostujoče navijače: ocena 5 – navijaču neprijazna tribuna

Sektor za gostujoče navijače je že bil na skoraj vseh mogočih lokacijah Fazanerije. Tudi na severni tribuni (tako na njenem zahodnem kot vzhodnem robu) in na vzhodnem stojišču (ob gostinskem lokalu in tam, kjer se nahaja danes).

Pomanjkljivosti sektorja so številne: betonske stopnice so že vidno obrabljene, prave tribune ni, ni strehe, gre za navijaško kletko, ni za golom, pred kletko je prehod za domače gledalce in navsezadnje glede na videno, zna biti sektor dokaj nevaren za vinjene ali kako drugače “obdelane” navijače, ki se pogosto usedejo  zadaj na vrh obrabljene ograje. Na sektorju vsaj ni sedežev, torej gre za navijaško stojišče in čeprav je betonska podlaga že dokaj načeta, omogoča vsaj relativno dobro spremljanje igre.

Izgled stadiona: ocena 7 – povprečno
Za Fazanerijo bi lahko rekli, da je stadion nasprotij. Na eni strani nogometni stadion z dušo in temperamentnimi gledalci, tribune za goloma, kar ima redko kateri slovenski stadion, po drugi strani nepovezane tribune (razen povezanih juga ter glavne tribune) in praznine med tribunami ter zelo različnimi barvami in povsem neprimernemi sedeži na največjem sektorju – jugu. Medtem ko večina tribun še vedno izgleda solidno, skorajda kot novo, pa je npr. vzhodna tribuna potrebna prenove.

Zaenkrat so načrti o prenovi Fazanerije splavali po Ledavi. Za trenutno situacijo in potrebe je Fazanerija več kot dovolj dobra in velika (za novo lokacijo gostujočih navijačev pa bi ob prvi prenovi stadiona nujno morali poskrbeti, če ne zaradi česa drugega vsaj iz varnostnih razlogov).

Skupna ocena: 7 – povprečno

Fazanerija si je samo zaradi zaokroževanja ocen prislužila sedmico – zelo slabo sedmico. Verjetno je marsikdo pričakoval boljšo, manj obremenjujočo oceno za simpatični nogometni stadion, ki žal že nekaj let životari v tretji oziroma drugi ligi. Če bi ocenjevali vzdušje in obiskanost, bi se stadion uvrstil na zanesljivo drugo mesto, ne glede na životarjenje v II. ligi, po zvestobi gledalcev verjetno na prvo, vendar je resničnost – stanje in izgled Fazanerije – le na prvi pogled optimistična.

Če ne bi v naravno pot razvoja stadiona ob nepravem trenutku posegla država z novim zakonom o javnozasebnem partnerstvu in če ne bi prišlo do komunikacijskih ovir med najpomembnejšima človekoma, od katerih je odvisna usoda stadiona in kluba, bi danes lahko spremljali Muro v I. ligi na enem najsodobnejših in najlepših stadionov v državi. Do takrat pa bomo še vedno ob redkih prenosih v živo prisiljeni gledati strošeno 70-letno zgradbo namesto novih tribun, praznine med tribunami in na pol prazne tribune, ki so posledice dejstva, da tukajšnji ljubitelji nogometa v projekt Mura 05 ne verjamejo več. In ravno slednje je za Pomurce najbolj pomembno.  Ni namreč toliko važno, ali njihov klub igra v I., II. ali še kakšni nižji ligi. Da napolnijo stadion, je pomembno, da verjamejo v projekt.

Maribor-Koper

Povzeto s strani Viol (www.violemaribor.com) …

Pogovor z Violami

Novo prvenstvo se za NK Maribor ni začelo vzpodbudno pa tudi tribune Ljudskega vrta so zaradi kazni samevale. V razmerah ko bi bila stagnacija nekaj povsem običajnega pa je sledilo izredno gostovanje v Švici in povratna tekma v Mariboru. Na zadnji tekmi v Ljudskem vrtu je igrala slovenska reprezentanca proti San Marinu. To je bila tekma, na kateri smo se vrnili v še ne tako oddaljeno in neslavno preteklost navijanja na reprezentančnih tekmah.

Na tekmi proti San Marinu ste Viole očitno bojkotirale tekmo. Proti komu je usmerjen bojkot in kakšne učinke pričakujete? Lahko pričakujemo vaš bojkot tudi na naslednjih tekmah reprezentance?

Bojkot je v prvi vrsti namenjen ljudem, ki vodijo našo zvezo, koliko jih je bojkot zadel, vedo oni in mi. Naj vidijo, kako je igrati brez navijačev (nepoštene kazni do našega kluba, zakon o navijačih itd.). Ta bojkot je le opozorilo, v bodoče se lahko zgodi dosti več, če vodilni ljudje ne bodo začeli razmišljati, da se nogomet igra zaradi navijačev.

Kolikšen odstotek navijačev približno sestavljate Viole na domači reprezentančni tekmi v povprečju na razprodani tekmi? Koliko približno je drugih skupin in katere so to običajno?

Viole na razprodanem jugu definitno predstavljamo približno 75 % ljudi. Potrebno je vedeti, da za Slovenijo ne navijamo le Mariborčani, zato smo tudi ostalim navijačem omogočili doživeti užitek navijanja na jugu, ampak sorazmerno z njihovo realno prisotnostjo v domačem prvenstvu. Običajno so na jugu prisotni Gorgone, Gringosi, Jeseničani ter tudi fantje iz Novega mesta, Metlike, Kopra, Gorice …, ampak ne gre za ne vem kako velike mase teh navijačev.

Češki ultrasi in casuali so se tekme med Slovenijo in Češko v Mariboru večinoma izognili. Kaj podobnega verjetno ne moremo pričakovati od Poljakov. Kakšno je vaše mnenje o poljskih navijačih in kaj lahko pričakujemo od tekme 9. septembra v Mariboru med Slovenijo in Poljsko v navijaškem smislu? Ne dvomimo namreč, da se boste na prihod Poljakov dobro pripravili.

Govoriti v stilu, kakšno je naše mnenje o Poljakih, je nesmiselno. Mislimo, da je navijaška Evropa glede njih enotna. Ve se, kaj so Poljaki. Mi se bomo na njih pripravili tako kot se spodobi, res pa je, da je do takrat še kar nekaj časa in se lahko tudi kaj spremeni, saj imamo vmes kar nekaj zanimivih navijaških srečanj.

Nekaj dni prej, 5. septembra, gostuje Slovenija v Angliji. Koliko navijačev iz Slovenije (in Viol) lahko pričakujemo na gostovanju?

Angleži so navijaška pravljica za sebe. Večina ljudi iz Evrope se še vedno “pali” na njih, kot da so v 80-ih letih in vsi si želijo gostovati v Londonu. Viole nismo izjeme, čeprav London navijaško v 21. stoletju ne ponuja skoraj nič – vsaj za nas, ki pridemo navijat za reprezentanco. Nasplošno vlada v Sloveniji evforija glede tega gostovanja. Večinoma bo “zgoraj” tako ali tako polno raznih indijancev. Viole organiziramo potovanje v London, čeprav je potrebno poudariti, da je to gostovanje posredno povezano z uvrstitvijo našega kluba v skupino EUFA. Če izpademo, nas gre v London 200, kolikor nas je prijavljenih. Z zmago proti Pragi pa bo potrebno kombinirati in usklajevati dopust, denar itd., zato se lahko ta številka tudi prepolovi. Vsekakor zanimiv navijaški mesec za nas.

V obdobju po otvoritvi prenovljenega Ljudskega vrta ste z navijanjem v Sloveniji postavili zelo visoke standarde. So zmožni Green Dragonsi po otvoritvi novega stadiona v Ljubljani na tribune konstantno pritegniti tako množico navijačev, kot je uspelo vam? Kam, ob bok kateri skupini, bi uvrstili Viole danes, v primerjavi z navijaškimi skupinami iz Hrvaške, Srbije ter Bosne in Hercegovine?

Za vsako slovensko mesto – tudi za Ljubljano – upamo, da bodo postavili višje standarde, kot jih imajo sedaj. V naši deželi si zagotovo želimo boljše scene. Naši današnji standardi so plod trdega dela jedra skupine. V primerjavi s preteklostjo smo stopili stopnico ali dve višje, tako glede same organizacije skupine, izgleda tribune, pirotehnike, koreografij, številčnosti … Vse to je nagrada za trdo delo skupine ljudi, tako da sam stadion nima neposredne veze s tem.

Kam spadamo? Naj ocenjujejo drugi, ampak po informacijah, ki prihajajo iz drugih nekdanjih republik bivše Jugoslavije, definitvno kotiramo pri vrhu ex yu scene. Dobro se zavedamo, da se na  stari slavi ne da živeti, zato imamo za zdaj zamišljene še večje standarde, kot smo jih do sedaj že postavili … mogoče bo jug čez kakšno leto tudi premajhen.

Kakšno je vaše največje število navijačev na tribuni ter povprečje doma in na gostovanju v zadnjem letu; koliko ljudi šteje jedro skupine?

Poln jug je največja cifra … 2050, čeprav ni realna, ampak s tem se morda obremenjujejo cigani, grobari, purgeri, tovari, kar se tiče njihovih polnih sektorjev. V povprečju nas je na jugu na običajnih tekmah med 500 in 1000, na večjih tekmah definitivno še več.

Gostovanja v Sloveniji redno oddelamo s cifro 100-200. To je stalnica, čeprav se zgodijo razne vukojebine, ko so tekme slabše obiskane, ali tudi kakšno bolj zanimivo gostovanje, ki pritegne dvakrat več naših ljudi na stadion. V jedru skupine je približno 40 ljudi.

Kadar se jug Ljudskega vrta popolni do zadnjega kotička, to prinese tudi neželene posledice. Katere so najbolj očitne, ki jih poskušate odpraviti?

Indijanci. Ampak zavedamo se, da to ni problem samo v Mariboru, ampak vsepovsod po svetu, tako da potem takem tudi mi nismo izjeme. To odpraviti ali znižati na minimum, je dolgoročni projekt.

Komentar slovenske navijaške scene in skupin?

Drugi? Slabo … žal, ampak tako je. Lahko filozofiramo gor, dol, ampak dobro je , da imajo pubeci v ostalih mestih sploh voljo. Fenomen pa je, da imamo mi voljo in željo, ko vidimo primerjavo nas in ostalih.

Pred tekmo Slovenija-San Marino

Vstopnice za tekmo med Slovenijo in San Marinom lahko kupite na južni ploščadi Ljudskega vrta in sicer v sredo, 12. avgusta, najmanj od 18. ure naprej. Cena vstopnice je 5 EUR.  Vstopnice za Viole in ostale organizirane navijaške skupine bodo v prodaji na točki Slovenija Supporters. Karte za jug lahko kupijo tudi posamezniki, saj jih bo zagotovo dovolj na razpolago. Organizirane navijaške skupine, ki še niso rezervirale vstopnic, jih lahko rezervirajo do srede.

V pričakovanju tekme Maribor-Zürich

V sredo, 5. avgusta, bo mariborski Ljudski vrt ob 20.15 spet v središču pozornosti. Na vrsti je  povratna tekma med Mariborom in švicarskim Zürichom. Stadion Ljudski vrt sprejme 12.437 gledalcev, vendar bo spet pretesen za vse, ki si bodo želeli ogledati tekmo. Zanimal nas je komentar Viol pred jutrišnjo tekmo: “Pričakujemo med 1500 in 2000 Viol in spektakel na navijaškem sektorju. Upamo, da bodo naši igralci s pomočjo “hudičevega juga” šli naprej ter tako poskrbeli za najmanj štiri evropska gostovanja Viol, ker v Sloveniji nimamo več komu kaj dokazovati. Definitivno se švicarski ultrasi ne bodo sprehajali po Mariboru kot smo se mi po Zürichu.” Organizator tekme pričakuje okrog 400 organiziranih navijačev iz Švice, ki jih bodo namestili na severni tribuni (sektorja A in B). Napovedanih je pet avtobusov, ostali pridejo z lastnim prevozom.

Novice povezane z ogledom tekme iz tabora vijoličastih:
– vrata stadiona bodo odprli ob 18.15;
– vhod v Ljudski vrt bo le z južne strani (Gregorčičeva ulica);
– za promet bodo že od jutranjih ur zaprte ulice okoli stadiona;
– organizator tekme je poskrbel za 150 varnostnikov.

Intervju – Viole Maribor

V prihodnosti se obeta strožji režim razdeljevanja vstopnic za jug

Današnji sogovornik so Viole Maribor, vendar izključno na temo navijanja na tekmah reprezentance Slovenije. Po preselitvi tekem iz Arene Petrol na Ljudski vrt je navijanje spet doseglo vrhunec. Res je, da se tekma od tekme razlikuje, vendar za zadnjo domačo tekmo proti Češki lahko rečemo, da je bila oddelana vrhunsko. Številne pohvale so prišle tudi iz strani čeških huliganov in ultrasov. Vendar nobena tekma ne mine, da ne bi prihajalo do neželenih situacij – v tem s svojimi osladnimi in neokusnimi predstavami prednjačijo indijanci, klovni, fani in kar je še tega, spet pa ni šlo brez iskric med ultrasi. Kakšna je ocena Viol? Ali se za prihodnost obetajo spremembe?

Ocena Viol reprezentančnih tekem v Mariboru?

Tekme so po pričakovanju dobro oddelane. V bistvu se je pojavilo dosti manj negativne enegrije usmejene proti vodstvu NZS, kot je velika večina ljudi pričakovala v stilu parole proti NZS zaradi odnosov in izjav iz preteklosti, pirotehnika, prekinitve … Sicer pa Viole nikoli nismo imele nič proti igranju tekem reprezentance v Ljubljani. Tako bo tudi v bodoče.

Kako ocenjujete izgled tribune juga (transparenti, navijanje, pesmi, opremljenost navijačev z navijaškimi rekviziti – šali, zastave …)? Načrtujete kaj konkretnega na tem področju?

Nekih sprememb ne načrtujemo, saj če pogledamo velikost južne tribune (kapaciteta: 2000) in če pogledamo kakšna je slovenska navijaška scena, potem je res nerealno pričakovati 2000 ultrasov, ljudi, ki so “noter”, na tribuni. Glede na to, da je v večini navijaško bolj razvitih državah scena na reprezentančnih tekmah v kurcu, potem smo lahko zadovoljni z izgledom naše tribune na domačih tekmah. Mogoče bi bilo vse drugače, če bi bile Viole skopuške na reprezentančnih tekmah glede vstopnic, ampak tisti, ki vedo, kako so se vstopnice delile, vedo, da temu ni tako, zato pa je toliko indijancev na jugu. Mogoče je to edina stvar, na katero bomo v bodoče bolj rigorozno gledali in jo sankcionirali.

Gostovanja na reprezentančnih tekmah niso oddelana niti približno s tako kvaliteto kot domače tekme. Kakšno je dejansko stanje na slovenskem delu tribun v tujini in kaj bi bilo potrebno storiti za izboljšanje tega segmenta?

Gostovanja so res s strani slovenskih navijačev kolektivno gledano katastrofalno oddelana. Še teh malo ljudi, ki pridejo, se pojavijo samo zaradi ene ponovne pozitivne klime, ki se je pojavila okoli reprezentance (par dobrih rezultatov in evforija je tu), kar se pa tiče Viol in gostovanja reprezentance, pa mislimo, da jih nikoli nismo tako dobro in konstantno delali kot zadnjih par let. Na gostovanjih je vedno najmanj tričetrt ljudi indijancev, družin, sponzorjev, kurcev palcev, ki nimajo veze z vezo. Pojavijo se tam oblečeni kot v cirkusu in hočejo promovirati našo državo kot Katja Koren v najboljših časih.

Zopet bom naredil primerjavo z drugimi državami. Tudi pri njih (večini) situacija ni boljša, razen da so gostovanja dosti, dosti številčnejša kot pri slovenskih navijačih. Mislim, da ne obstaja nek recept, kako kaj izboljšati, saj tudi če si z vsemi dober, boš pridobil največ 20-30 ljudi več, kar pa mislim, da se ne bi opazilo.

Viole pravite “naša tribuna – naša pravila.” Do katerih situacij je prihajalo na jugu na reprezentančnih tekmah s strani ostalih ultrasov in indijancev, ki so vas zmotile?

Do sedaj ni prišlo do nekih spornih ali konfliktnih situacij na jugu, tako da “naša tribuna-naša pravila” velja tudi v praksi. Da pa je temu tako, bomo dokazali na naslednji tekmi slovenske reprezentance v Mariboru, ko se bo definitivno moralo spremeniti dosti stvari glede vstopnic.

Kako ste ukrepali do sedaj in kako mislite ukrepati v prihodnosti, da drugi navijači ne bi rušili vaših pravil?

Vemo, da ne obstaja nobena skupina pri nas, ki bi si upala ta pravila na našem stadionu rušiti. Do sedaj je bilo vse v redu in prepričani smo, da bo tako tudi v bodoče. Malo čudno se sliši, ampak prepričani smo, da lahko na kateri koli drugi slovenski tribuni prilagajamo naša pravila, ne samo na naši, ampak to so že skrajnosti.

Katere slovenske navijaške skupine v Mariboru niso dobrodošle? Kako bi se končal njihov izlet, če bi se na jugu vseeno pojavili organizirano?

Viole nismo nobeni navijaški skupini prepovedali vstopa na južno tribuno zaradi tega, ker so iz Ljubljane ali Celja. Vsi smo Slovenci, ampak res je poglavje za sebe, koliko ima kdo od teh, ki ne pride po karte masla na glavi iz preteklosti oziroma kakšna jajca ima srečati se z včerajšnjimi in jutrišnjimi sovražniki. Torej se mora vsak zavedati svoje odgovornosti, ne samo Viole. Tudi drugi slovenski navijači so si ustvarili mnenje o nekaterih naših navijačih in njihovih izdajah glede reprezentančnih tekem. To se je nazadnje tudi dokazalo v Belfastu, ko je bilo par članov Green Dragonsov vrženih iz tribune slovenskih navijačev. Da se izognemo takih scen v bodoče na slovenski tribuni, je pametno, da se vsi ti prepoznajo in tako kot do zdaj ostanejo doma, ali na kakem drugem sektoru, ki jim zagotovo ni tuj.

Poročilo iz tekme proti Češki in iz gostovanja v Belfastu

Navijaški klub Slovenija supporters smo zaprosili za podatke o zadnji domači tekmi proti Češki ter o gostovanju v Belfastu.

Navijaški sektor Slovenija – Češka

Klub Slovenija supporters in Viole so skupaj poskrbele za organizacijo navijaškega sektorja na južni tribuni na tekmi z Češko. Še enkrat več se je pokazalo, da slovenska nogometna reprezentanca potrebuje organizirane navijače, ki dvignejo publiko in reprezentanci zagotovijo 12. igralca.

Klub Slovenija supporters je razdelil 1922 vstopnic med člane kluba Slovenija supporters in organizirane navijaške skupine. 1170 vstopnic je prejela domača navijaška skupina Viole, 300 vstopnic so prejeli člani kluba Slovenija supporters, 452 vstopnic pa organizirane navijaške skupine Gorgone, Black Gringos, Modri kurenti Ptuj, Ormožani, Križarji Prevalje, Velenjski knapi, Ultras Mirna, Nuclear Power Boys, Antikristi Metlika, Terror Boys Gorica, 12. Kopra, Ultras Jesenice, Trotters Novo mesto, Small Faces Kranj, Japodi Ilirska Bistrica.

Vstopnice so bile razdeljene skupinam iz prve slovenske lige in skupinam, ki so do sedaj redno obiskovale tekme slovenske nogometne reprezentance. V prihodnje pa bodo zaradi pravičnejšega razdeljevanja vstopnic gledali tudi na aktivnost skupin na tekmah domačih prvenstev in na udeležbo na gostovanjih reprezentance.

Gostovanje v Belfastu

Slovenski navijači so reprezentanco podprli tudi na gostovanju v Belfastu. V Belfast se je odpravilo kakih 250 slovenskih navijačev. S klubom Slovenija supporters je v Belfast odpotovalo 93 članov kluba, prav tako pa so v Belfast odpotovale tudi nekatere organizirane navijaške skupine: Viole Maribor, Japodi Ilirska Bistrica, Green Dragons Ljubljana, Small Faces Kranj, Antikristi Metlika. Kakih 100 navijačev pa je prispelo v Belfast v lastni režiji in z turistično agencijo.

Člani kluba in organizirane navijaške skupine so potovale v Belfast predvsem preko Londona iz letališč v Trstu in Ljubljani. Slovenski navijači pa so v Belfastu predvsem praznili kozarce v tamkajšnjih pubih. Pivo je stalo 3 funte. Problemov z domačimi navijači ni bilo, saj so jih pošteno prestrašili že poljski navijači, ki so gostovali v Belfastu v soboto. Sedaj pa večina slovenski navijačev že željno pričakuje gostovanje v Angliji.

Kratko reportažo o gostovanju v Belfastu boste lahko v prihodnjih dneh prebrali na spletnih straneh www.fotoultras.si in www.slo-support.si.

« Previous Page