Pregled kroga – 3. in 4. 4. 2019

PREGLED KROGA

Pokal Slovenije, polfinale pokala, prvi tekmi

VIOLE

Maribor: Maribor-NŠ Mura 1:0, sreda, 3. 4. 2019, ob 20.00

BLACK GRINGOS

Maribor: Maribor-NŠ Mura 1:0, sreda, 3. 4. 2019, ob 20.00

 

GREEN DRAGONS

Kidričevo: Aluminij-Olimpija Ljubljana 1:2, četrtek, 4. 4. 2019, ob 20.00

 

Pogovor s Terror Boysi

Goriški Boysi v letošnjem prvenstvu nimajo razlogov za zadovoljstvo. Gorica je šele na osmem mestu na lestvici, kar od štirikratnega prvaka Slovenije vsekakor nismo pričakovali. V medijih sta zelo odmevali reakcija Boysov ob menjavi klubske legende Mirana Srebrniča na položaju trenerja moštva in kratki stiki z navijači Mure, Black Gringosi, predvsem pretep v lokalu na goriškem stadionu. Z Boysi smo se pogovarjali pred jutrišnjo tekmo proti NŠ Muri v domačem Športnem parku.

Gorica letos v glavnem životari v spodnjem delu lestvice. Vsekakor to ni položaj, ki smo ga vajeni od tako kvalitetnega kluba. Kateri so razlogi?
Razlogi za trenutno životarjenje kluba in slabe rezultate moštva v osnovi izhajajo iz pomanjkanja resnega vlaganja v goriški nogomet (posledično je kakovost igralskega kadra na, za goriške standarde, nizki ravni), pomanjkanje vizije in neobstoječe kadrovske politike aktualne uprave, ki zavoljo zatiskanja pasu zanemarja skavting in ne premore kakovostnih operativcev, ki bi bdeli nas športnim delom in kadrovsko politiko. Tu pa so še nekateri okostnjaki iz omar, ki jih je aktualno vodstvo podedovalo od bivše uprave, ki je skupaj z italijanskimi partnerji klub pripeljala le streljaj od propada in pa malomarno upravljanje z mladinsko šolo, ki je v zadnjih letih dala čez preveč različnih trenerjev, vodij in posledično goriška šola, ki je vedno bila v samem vrhu v Sloveniji, v zadnjem obdobju ne daje več dovolj kvalitetnega podmladka, kar pomeni da se mora članska ekipa v večji meri zanašati na poceni tujce in “okrepitve” iz nižjih lig.

Mnogo pozornosti v medijih je bila deležna vaša reakcija ob menjavi klubske legende, Mirana Srebrniča, na položaju trenerja kluba. Kaj se je dogajalo v ozadju?
V osnovi je šlo za nezaupanje v domači strokovni kader in za, po našem mnenju, izkazano nespoštovanje do legende kluba, ki je za Gorico naredila več kot katerikoli posameznik iz sedanje ali katere izmed bivših klubskih uprav. Nedopustno je, da si predsednik kluba, ki je bolj kot ne nogometni laik, saj si kruh služi z drugimi dejavnostmi, dovoli posegati v trenerjevo avtonomijo in način dela ter mu povrhu vsega še diktira taktične in kadrovske smernice, s katerimi posega v domeno, ki je v celoti izven njegovih nogometnih kompetenc. Podobne zadeve so sicer v nogometu vse prej kot redkost, a vendar ni niti najmanjšega dvoma, da je ravno predsednikovo vmešavanje, ki izvira iz dejstva, da je finančna stabilnost kluba v največji meri odvisna od prodaje najboljših igralcev (po drugi strani pa taista uprava trenerju ni pripeljala pravih okrepitev in trener sam ni imel glavne besede, kar se tiče prihodov igralcev), glavni razlog, da je prišlo do nekaterih nesoglasij na relaciji trener-uprava in uprava-igralci, ki so še dandanes aktualna, čeprav se o njih razumljivo javno ne govori. Mi pa bomo vedno trdili, da je bil Kapetan najmanjši krivec za porazne rezultate Gorice v drugi polovici jesenskega dela prvenstva, ker govorimo o človeku, ki je za Gorico dal dušo in srce, tako na terenu, kot tudi v trenerski vlogi. In to takrat ko je bila prihodnost kluba skrajno negotova in je preživetje le-tega viselo na nitki, tako da ne govorimo zgolj o največji legendi, temveč o rešitelju Gorice v pravem pomenu besede.

Kje vidite svoj klub v prihodnosti? Kot klub, ki vzgaja mlade talente, ki jih potem »pobereta« Olimpija in Maribor? V partnerstvu z bogatimi klubi iz tujine? Obstaja tretja pot, ki bi zadovoljila vedno zelo zahtevna pričakovanja ultrasov?
Gorico v prihodnosti vidimo kot samozadosten in stabilen klub, ki ne bo več igral vlogo izložbenega okna ostalim klubom iz vrha slovenskega nogometa, predvsem pa si želimo, da bi na čelu kluba bili ljudje, ki so življenje posvetili nogometu in v njem tudi nekaj naredili, saj brez tovrstnega operativnega znanja in kilometrine ter poznavanja specifičnih nogometnih zakonitosti noben klub ne more postati zgodba o uspehu in resen igralec na slovenski nogometni sceni. V kolikor bi imeli na vodilnih položajih sposobne ljudi in prekaljene nogometne operativce, bi iz enačbe hitro izpadli raznorazni oportunisti in konjski mešetarji, ki so v zadnjih letih krojili kadrovsko politiko in skrbeli za lastne interese, ki z nogometom nimajo nobene veze. Skratka, želimo si močne in stabilne Gorice, ki bi iz sezone v sezono bila v igri za lovorike, ki ji glede na zgodovino in osvojene naslove tudi pritičejo. Tujcev in raznoraznih “stricev iz Amerike” pa v tej zgodbi nikakor ne vidimo.

Nova Gorica je eden izmed krajev, ki nikakor ne zmore več privabiti širše množice ljubiteljev domačega kluba na stadion. Bi bilo kaj drugače, če bi se spet borili za naslov prvaka?
Goriška nogometna publika je svojevrsten fenomen, saj je po eni strani sinonim razvajenosti, po drugi pa kot da v naslovih in lovorikah ne zna uživati. Naj spomnimo, da sta tako Milan Miklavič kot tudi Pavel Pinni, ki sta v Gorico prinesla vse štiri naslove prvaka, bila ves čas njunega mandata na bojni nogi z delom goriške publike, ki je vedno znova terjala več oziroma nemogoče. V Gorici zmaga sama po sebi nikoli ni dovolj, potrebni sta popolna zmaga in dominacija, kar pa je v današnjem nogometu zlasti na najvišji ravni prej izjema kot pravilo. Prepričani smo namreč, da med goriškimi tribunarji obstaja kar nekaj takšnih, ki bi na klopi Gorice nergali tudi Guardioli, Fergusonu in še kateremu izmed prekaljenih trenerskih mačkov, a tudi to jemljemo kot del folklore v slovenskem prostoru.

Stadion in mesto ste polepšali z grafiti, zelo aktivni ste v marketingu navijaških artiklov. Številčnost skupine je običajno močno odvisna od vsakokratnih (ne)uspehov moštva. Kako ste zadovoljni z ultras mentaliteto članov skupine? Je zaradi slabih rezultatov moštva vaša skupina spet na »prepihu«?
Ultras mentaliteta je – kar se Nove Gorice tiče – za slovenske razmere na zelo visoki ravni. Sploh kar se tiče jedra skupine, ki je izjemno močno in homogeno, kar pomeni da lahko naša skupina prebrodi tudi najhujše čase, kar smo v preteklosti že dokazali. Glede na velikost našega mesta in število prebivalcev smo v vseh segmentih na nadpovprečni ravni, čeprav je roko na srce letošnja sezona kar se tiče številčnosti, izgleda tribune, gostovanj itd. slabša kot nekatere prejšnje, a so taka nihanja enostavno nekaj, s čimer morajo manjše skupine vsepovsod živeti in se temu znati prilagajati. Delamo na tem, da bi v prihodnosti vse skupaj dvignili na še višji nivo in če nam je to doslej že uspelo (deset let nazaj smo denimo bili na precej nižji ravni kot smo danes), ne vidimo razloga za to, da bi enaka teza obveljala tudi čez naslednjih deset let. Dela je veliko, a se ga ne branimo, predvsem pa ljudi iz jedra skupine ženeta naprej prava mentaliteta in vizija močne in dobro organizirane ultras skupine, ki bo vedno stala za svetim grbom in nogometnim ponosom Primorske.

Ste aktivni samo v nogometu ali še v katerem drugem športu?
V Novi Gorici je nogomet religija številka ena, tako je bilo že od nekdaj in tako bo vedno. Vse ostalo so igre.

Goriške vrtnice so zaključena zgodba?
Goriške vrtnice so že dobro desetletje zgodovina. Danes so na tekmah prisotni zreli oz. starejši posamezniki, ki so nekoč bili bodisi vidnejši, bodisi redno aktivni člani Vrtnic, vseeno pa je potrebno razjasniti, da Vrtnice v svojih zlatih časih nikoli niso bili izrazito “fan” naravnana skupina, saj je kar lepo število članov imelo razjasnjene pojme o navijaštvu in posledično tudi njihova mentaliteta ni izključevala ulice oz. stika z rivali iz nasprotne tribune. V praksi so Vrtnice zamrle kmalu po šampionsken obdobju in čeprav je v zadnjih sezonah njihovega aktivnega delovanja legendarni transparent še visel na ograji vzhodne tribune, pa o neki resni skupini vsaj takrat ne moremo več govoriti.

Kakšna je obiskanost vaše tribune v letošnjem prvenstvu, tako doma kot na gostovanjih?
Iskreno povedano slaba oz. podpovprečna. Letošnja sezona bo bolj kot ne hitro šla v pozabo, kar se same tribune in obiska domačih in gostujočih tekem tiče. Smo pa zato bili zelo aktivni na marketinškem področju, ki je na zelo visokem nivoju, prav tako pa smo veliko naredili tudi za polepšanje podobe mesta. Tu mislimo predvsem na grafite, s katerimi želimo med lokalno mladino prebuditi občutke pripadnosti in lokalpatriotizma, saj si močno prizadevamo na vzhod privabiti nove obraze, ki bodo skupaj z nami pisali nova poglavja v zgodovini naše skupine. Veseli pa dejstvo, da je prisotnost trdega jedra skupina (25-30 ljudi) zelo konstantna, kar priča o tem, da rezultati niso faktor in da mentaliteta ostaja glavni temelj naše skupine.

Mnogo pozornosti so bili deležni tudi kratki stiki in vmes konkretni pretep v lokalu na vašem stadionu z Black Gringosi … Čeprav imajo odnosi med skupinama že »dolgo brado«, je vsaj v začetku šlo bolj za preganjanje monotonosti na tribunah. Gre zdaj že za kaj več?
Olimpija, Primorje in Mura – sovraštvo onkraj kategorije. Tu so vsakršne besede odveč.

Česa si predvsem želite za osvežitev na zaspani slovenski ultras sceni?
Če začnemo z edino realno željo – da bi se vsi držali svojih tribun, ne pa igrali turistov. Vse ostalo žal spada v kategorijo “nostalgija”. Slovenija je na srečo premajhen trg, da bi se moderni nogomet kdaj zares v popolnosti prijel, zato si želimo, da bi tradicionalna nogometna okolja nekoč spet ugledala prvo ligo in da bi se čim več mladih z instagramov, facebookov in ostalega virtualnega sranja ponovno vrnilo na ulice in stopilo v bran idealom, ki so srce in duša ultras navijaštva.

Bi bil čas, da navijanje na tekmah reprezentance spet prevzamejo v svoje roke ultrasi? Ali je ta vlak že davno odpeljal?
Čas bi bil, da bi reprezentanca postala simbol nacionalnega ponosa in enotnosti, ne pa poligon za premije za že tako dobro preskrbljene egote. Pravi ultras dandanes ne sme niti pomisliti, da bi s tribune podpiral reprezentanco, saj bi s tem podpiral politiko Nogometne zveze Slovenije, ki na račun navijačev in spektakla klubom izstavlja račune za običajno nogometno folkloro. V naši skupini smo reprezentančno poglavje za časa raznih Čeferinov in njemu podobnih birokratov, ki ubijajo nogomet in njegovo dušo do nadaljnjega zaprli, saj se mora norost v imenu “Gospodarja Denarja” v tem bolanem in nebrzdanem modernem nogometu slej ali prej nehati.

Napovednik: 5., 6. in 7. 4. 2019

NAPOVEDNIK

25. KROG PRVE LIGE TELEKOM SLOVENIJE

SMALL FACES

Kranj: Triglav Kranj-Maribor, sobota, 6. 4. 2019, ob 16.30

VIOLE

Kranj: Triglav Kranj-Maribor, sobota, 6. 4. 2019, ob 16.30

TERROR BOYS

Nova Gorica: Gorica-NŠ Mura, nedelja, 7. 4. 2019, ob 14.45

BLACK GRINGOS

Nova Gorica: Gorica-NŠ Mura, nedelja, 7. 4. 2019, ob 14.45

GREEN DRAGONS

Ljubljana: Olimpija Ljubljana-Rudar Velenje, nedelja, 7. 4. 2019, 16.45

NUCLEAR POWER BOYS

Kidričevo: Aluminij-Krško, nedelja, 7. 4. 2019, ob 19.00

22. KROG II. SNL

GORGONE

Ljubljana: AŠK Bravo-Nafta 1903, sobota, 6. 4. 2019, ob 14.00

ELITA SLATNA

Brežice: Brežice Terme Čatež-Rogaška, sobota, 6. 4. 2019, ob 16.30

20. KROG III. SNL ZAHOD

RIBARI

Izola: Elta Izola-Koper, sobota, 6. 4. 2019, ob 16.30

TIFOZI

Izola: Elta Izola-Koper, sobota, 6. 4. 2019, ob 16.30

19. KROG III. SNL CENTER

CRAZY BOYS

Zagorje: Zagorje-Tinex Šenčur, nedelja, 7. 4. 2019, ob 16.30

TRETJA TEKMA POLFINALA, LIGA AHL

RED STEELERS ULTRAS JESENICE

Bruneck: HC Pustertal Wölfe – HDD Sij Acroni Jesenice, petek, 5. 4. 2019, ob 20.00

3. KROG NLB LIGE ZA OBSTANEK

ORMOŽANI

Velika Nedelja: RK Jeruzalem Ormož-Trimo Trebnje, petek, 5. 4. 2019, ob 20.00

FOTO: Red Steelers Ultras Jesenice v drugi tekmi polfinala Lige AHL

Jesenice: SIJ Acroni Jesenice : HC Pustertal Wölfe 3:2, druga tekma polfinala Lige AHL, 3. 4. 2019

RED STEELERS ULTRAS JESENICE

FOTO: Viole vs. Black Gringos

Maribor: Maribor-NŠ Mura 1:0, prva tekma polfinala Pokala Slovenije, 3. 4. 2019

VIOLE

BLACK GRINGOS & OSTALI NAVIJAČI MURE

Tifozi pred Obalnim derbijem Elta Izola-Koper

Časi, ko je Koper tekmoval v nekdanji YU medrepubliški ligi, so bili časi, ko se je na Bonifiki znalo nagnesti menda tudi 10.000 gledalcev. Daleč so začetna prvenstva v zgodnjih 90. letih in lokalni derbiji s sosednjo Izolo. To so bili časi, ko je navijaštvo v Kopru dobivalo zalet, ko so bili Tifozi na vrhuncu. Na neki način so bili celo izbrani za naj navijače jeseni 1991 v Sloveniji. A v vmesnem obdobju do danes kot da se je čas za nogometni klub Koper in njegove Tifoze zaustavil. Daleč je že od famozne tekme z Bačko, po kateri se je na Bonifiki vse spremenilo. Predvsem pa so privrženci koprskih rumeno-modrih klubu obrnili hrbet. Dobesedno. V tem času je infrastruktura na Bonifiki zastarela, gledalci se kljub osvojenim lovorikam tako v pokalnem tekmovanju kot v prvenstvu niso vračali na domači stadion. Zdelo se je, da je Bonifika zakleta, saj tudi pozitivni šoki niso vrnili gledalcev na tribuno. In potem je Koper dobil novi nogometni stadion. Vendar – po nekaj letih igranja prve lige na novem stadionu je tudi Koper doletela boleča usoda – zaradi neizpolnjevanja kriterijev licenciranja so bili vrženi iz prve lige. Vendar kljub vsemu, kar se je dobrega na Bonifiki v vseh teh letih zgodilo, se gledalci nikoli zares v velikem številu konstantno niso več vrnili na Bonifiko. Pravijo, da so izjeme zato, da potrjujejo pravilo. Ena takih izjem je bila tekma finala pokala leta 2007, ko se je krepko več kot 1000 privržencev Kopra odpravilo v Celje.

Nogometni klub Koper danes zelo ambiciozno tekmuje v III. SNL zahod. Je prvi na lestvici, odkrito najavlja napredovanje ligo višje, cilj je prva liga. So to realne želje? Kakšno podporo ima v politiki in gospodarstvu?

Da, cilji so realni, vendar pričakujemo težji preboj v prvo ligo od pričakovanj. Vodstvo kluba se nam zdi resno in odločno. Zadovoljni smo, da so spremenili način razmišljanja in delovanja. Menimo, da so lokalni gospodarstveniki pripravljeni vlagati v klub.

V kakšnih odnosih ste z vodstvom kluba Tifozi? Kako na vas gleda lokalna skupnost, prebivalci Kopra?

Po dolgem času tudi vodstvo kluba skrbi za navijače. Prišli so nam naproti in ponudili sodelovanje. Kako bo v prihodnje, bo pa pokazal čas. Zadnja leta nam je krepko upadel ugled. To je posledica dolgoletne neaktivnosti, slabih odločitev odgovornih posameznikov in neresnosti bivših članov. Zato tudi lokalna skupnost ne kaže zanimanja.

V tej sezoni smo vas uspeli zaslediti na obeh derbijih Kopra in Izola tako na Bonifiki kot v Izoli ter na kakšni posamezni mali tekmi. Kakšno je vaše stališče glede prisotnosti na tribuni? Navijate samo na derbijih, ali prepuščate vašo prisotnost trenutnemu navdihu in ste tu in tam prisotni tudi na malih tekmah?

Mi nismo bili prisotni na vseh tekmah, ker nam prejšnje vodstvo ni ponudilo nobenega konkretnega sodelovanja. Smo pa zato bili aktivni na ostalih športih, tako rokometu kot vaterpolu, ki letos igra v 2. Jadranski ligi. Za navijanje na derbiju z Izolo smo se odločili iz preprostega razloga, ker se Obalni derbi enostavno ne sme izpustiti. Predvidevamo, da je enakega mnenja tudi nasprotna navijaška skupina. Z novim vodstvom smo se dogovorili za udeležbo na pomembnejših tekmah sezone. V prihodnje pa želimo povečati prisotnost na tribunah.

Kdo so današnji člani vaše skupine? Ste v glavnem novi fantje na tribuni, ali vas je precej z že dolgim stažem na navijaški tribuni? Iz katerih predelov Kopra v glavnem prihajajo člani skupine?

Smo podmladek “starih” Tifozov, edina še redno aktivna podskupina. Ne glede na to, da smo mlada in malo številčna skupina, skušamo ohranjati staro navijaško kulturo in vrednote. Člani prihajajo z vseh koncev občine, tako centra kot periferije.

Kaj lahko pričakujemo od vas na prihajajočem sobotnem derbiju v Izoli?

Ne gre pričakovati številčno udeležbo, ampak zagotovo bomo prisotni na tribuni tako kot na vseh Obalnih derbijih do sedaj.

Se že ukvarjate z marketingom navijaških artiklov, ali so v ospredju še vedno »porodne težave«, da zagotovite obstoj in vsaj občasno navijanje?

Marketing nam ni prioriteta, ga pa izvajamo znotraj skupine. Pomembnejše nam je ohranjanje številčnosti in razvoj mentalitete.

Kakšni so vaši odnosi z drugimi navijaškimi skupinami? Tudi z Ribari?

Povezani nismo z nobeno drugo navijaško skupino. Trenutno se nam niti ne zdi smiselno vstopati v konflikte z ostalimi skupinami. Žal nam je le spora z goriškimi Boysi, s katerimi je naša podskupina bila v dobrih odnosih. Lahko pa še izpostavimo Gorgone iz Lendave, ki so še edina navijaška skupina, s katerimi nismo bili v sporu ter jih spoštujemo. Z Ribarji imamo korekten rivalski odnos. V večini se med seboj poznamo. Obala je majhna in ni smiselno gojiti večjega sovraštva.

Kako gledajo Koprčani na svoj klub? Občutek imamo, da tudi v časih prve lige ni zanimal večjega kroga ljudi.

Da, res je. Na žalost se je naš klub močno zameril domačemu občinstvu. Tu ne mislimo le na tekmo z Bačko, ampak tudi na nedavne smešne izpade prejšnjega vodstva.

Je v Kopru še živa ideja o graditvi dveh dodatnih tribun?

Z menjavo župana je ideja o dograditvi tribun potihnila.

Napovednik – 3. in 4. 4. 2019

NAPOVEDNIK

Pokal Slovenije, polfinale pokala, prvi tekmi

VIOLE

Maribor: Maribor-NŠ Mura, sreda, 3. 4. 2019, ob 20.00

BLACK GRINGOS

Maribor: Maribor-NŠ Mura, sreda, 3. 4. 2019, ob 20.00

GREEN DRAGONS

Kidričevo: Aluminij-Olimpija Ljubljana, četrtek, 4. 4. 2019, ob 20.00

Ribari pred Obalnim derbijem Elta Izola-Koper

V soboto, 6. aprila 2019, ob 16.30, bo na Mestnem stadionu Izola odigran nov Obalni derbi med domačo Elto Izolo in Koprom. Ribari, navijači Izole, so bili ustanovljeni avgusta 1990 ravno na tekmi proti Kopru. Tako kot leto pozneje v marsikaterem kraju po Sloveniji je v Izoli še v času igranja v Medrepubliški ligi prišlo do pravega navijaškega buma, ki je trajal vse do nesrečne tekme proti Benfici, 30. septembra 1992. V povratni tekmi 1. kroga pokala UEFA je Belvedur Izola doma izgubil z Benfico iz Lizbone z 0:5. V drugi krog tekmovanja so se uvrstili Portugalci, ki so prvo tekmo doma dobili s 3:0. Po tej tekmi več nič ni bilo tako, kot je bilo prej.

Ribari so že takrat pričeli navijati tudi v rokometu. Čeprav so v vseh teh letih v bistvu veliko večino tekem oddelali na rokometu in so pravzaprav rokometni navijači, bi, če bi se člani skupine morali odločiti med dvema izbirama – bilo več ljubiteljev nogometnega kot rokometnega kluba Izola. Ribari so prepričljivi: “Vsekakor nogometnega kluba. Tu smo nastali in tu je naš dom.”

Pred vrati je Obalni derbi. Kaj lahko pričakujemo na tekmi od vaše navijaške skupine?
Pričakujemo dober obisk in dobro navijanje. Kaj pripravljamo, se boste lahko prepričali na tekmi. Včasih se je dalo navijati in uprizarjati koreografije s pirotehničnimi vložki. Danes te zaradi prižiga pasje bombice kaznujejo s 150 EUR in prepovedjo vstopa. Danes izvajajo represijo. V kolikor uprizorimo pirotehnično predstavo, je nevarno, da klub propade. Od prej je tu kazen iz prejšnje tekme, za to tekmo bo klub menda odštel 5.000 EUR za varnost, da bo ustrezalo vsem zahtevam. Očitno je za 200 navijačev potrebna varnost kot v Ligi prvakov.

Elta Izola igra v 3. ligi zahod, v kateri sta trenutno tudi nekdaj prvoligaški ekipi Kopra in ajdovskega Primorja.
Mi navijamo v 3. ligi, ker drugega nimamo in kot kaže prve lige ne bomo videli še 20 let. Zato hodimo na rokomet in mali nogomet, če je treba. Navijamo za vse naše klube, to je naša strast. Športov na visokem nivoju žal nimamo.

Kam prištevate derbi med Izolo in Koprom nekoč, v zlatih časih nogometa na Primorskem. In kam ga uvrščate danes?
V zlatih časih v vrh slovenskega nogometa, takoj za derbijem Maribor–Olimpija. Tretja liga je prenizek nivo … Danes so tekme dogodek za druženje … nasprotnih navijačev ni.

Medtem ko so v koprskem klubu zelo ambiciozni, se zdi, da ni ne politične ne gospodarske podpore, da se Izola vrne v prvo ligo. Kakšna je realnost izolskega nogometnega kluba?
V Izoli ni industrije in zato ni nikogar, ki bi vlagal v ta klub. Vemo, kakšni so stroški za 1. ligo. Trenutno v klubu deluje par prostovoljcev, ki svoj čas namenjajo klubu. Čakamo Abramoviča, da prinese bit-coine. V Kopru pa vemo, koliko je ura.

In kakšna je realnost izolskega rokometnega kluba?
Rokomet spada v 1. ligo. Po pogovoru z vodilnimi v rokometnem klubu lahko zatrdimo, da se pripravljajo za 1. ligo. Mi jih podpiramo tudi v drugi. Lahko pa zatrdimo, da je naša dvorana v rokometu gotovo najbolj vroča.

Kakšni so odnosi z vodstvi obeh klubov?
Z vodstvi obeh klubov imamo dobre odnose. Z vsemi izolskimi klubi smo trenutno v dobrih odnosih.

Je med vami ostalo še precej starejših članov, danes srednje generacije, ki so bili aktivni navijači, ko je v Izoli ob začetku 90. let prišlo do navijaškega buma?
Vsaj 50 % trenutne zasedbe predstavljajo predstavniki stare garde.

Je težko vzdrževati »formo« svoje navijaške skupine, ko nogometni klub životari v tretji ligi, rokometni pa več ni v najvišji ligi? Se trudite udeleževati se domačih in bližnjih tekem, ali se trudite spraviti člane na vsako tekmo, kadar le gre?
V nogometu je tretja liga premalo atraktivna in hodimo samo na derbije. Na rokometu je precejšnji delež članov mlajše selekcije, ki hodijo tudi na nekatera gostovanja.

Kakšen je utrip na Obali? So nekdanja zbadanja ali celo »bližnja srečanja« s Tifozi preteklost, ali rivalstvo v tem pomenu še ni pozabljeno?
Naša starejša generacija prenaša rivalstvo na nove generacije. Tifozi so verjetno ugasnili takrat, ko so jih povozili Demoni iz Pule, ali mogoče celo že prej. Trenutnih Tifozov je škoda omenjati, če jih je bilo na prejšnjem derbiju 17.

In kakšen je utrip v Izoli, kako ljudje dojemajo tako rokomet kot nogomet, obiskovanje tekem, pripadnost klubu?
Pripadnost je bila vedno naša dodana vrednost. Tudi ko »ni bilo« nobenega športa, smo živeli. To je pa specifika našega mesta, ki nam jo marsikdo zavida. Lokal-patriotizem na 120 %!

Koliko članov sestavlja jedro navijaške skupine? Kakšna je povprečna udeležba vaših članov na domačih tekmah in gostovanjih ter kakšna je trenutno vaša največja številčnost?
Na nogomet ne hodimo, razen na derbije. Na rokometu nas je vsako tekmo več. Povprečno se nas zbere od 60 do 70. Na derbiju okoli 200. V primeru 1. lige bi nas bilo na navijaškem sektorju 500. Kar se tiče ostalih derbijev, prepuščamo ostalim, da nas uvrstijo, kam spadamo kot navijaška skupina.

Kako aktivni ste na področju marketinga navijaških rekvizitov?
Redno izdelujemo različne artikle, ki se prodajajo kot vroče žemlje, kar samo po sebi govori o pripadnosti. Povpraševanje je veliko – vse od otrok do najstarejših. Občasno se udeležujemo tudi humanitarnih akcij, vsaj 2-krat letno.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
V planu je praznovanje 30. obletnice; pripravljamo nekaj presenečenj. Upamo, da bomo imeli vsaj rokomet v 1. ligi. Kakorkoli vzamemo, Ribari bomo živeli naprej, prihaja nova generacija, ki počasi prevzema tribuno in sledi našim začetnim smernicam. Vedno in povsod: Forza Izola!

VIDEO: Podskupina Gorgon Lend1 slavila 10. obletnico

Lendava: Nafta 1903-Ankaran Hrvatini 6:3, 21. krog II. SNL, 30. 3. 2019. Na tekmi je mlada podskupina Lend1 praznovala 10. letnico obstoja.

Pregled kroga – 30. in 31. 3. 2019

PREGLED KROGA

24. KROG PRVE LIGE TELEKOM SLOVENIJE

GREEN DRAGONS

Domžale: Domžale-Olimpija Ljubljana 1:3, sobota, 30. 3. 2019, ob 14.45

VIOLE

Maribor: Maribor-Celje 1:1, sobota, 30. 3. 2019, ob 17.00

TERROR BOYS

Velenje: Rudar Velenje-Gorica 2:2, sobota, 30. 3. 2019, ob 20.00

NUCLEAR POWER BOYS

Krško: Krško-Triglav Kranj 1:3, nedelja, 31. 3. 2019, ob 15.00

SMALL FACES

Krško: Krško-Triglav Kranj 1:3, nedelja, 31. 3. 2019, ob 15.00

BLACK GRINGOS

Murska Sobota: NŠ Mura-Aluminij 3:0, nedelja, 31. 3. 2019, ob 17.00

21. KROG II. SNL

GORGONE

Lendava: Nafta 1903-Ankaran Hrvatini 6:3, sobota, 30. 3. 2019, ob 16.00

ELITA SLATNA

Rogaška Slatina: Rogaška-Fužinar Vzajemci 0:4, sobota, 30. 3. 2019, ob 16.00

19. KROG III. SNL ZAHOD

RIBARI

Tolmin: TKK Tolmin-Elta Izola 5:0, sobota, 30. 3. 2019, ob 16.30

18. KROG III. SNL CENTER

CRAZY BOYS

Zagorje: Zagorje-Svoboda Ljubljana, nedelja, 31. 3. 2019, ob 16.00

Opomba: tekma je bila prekinjena.

« Prejšnja stran — Naslednja stran »