V zadnjih tednih se v medijih veliko govori o Zakonu o navijačih, povod pa naj bi bili nedavni “izgredi” na večnem derbiju med Olimpijo in Mariborom v Stožicah, zadeva pa se je v ozadju pripravljala že dalj časa. V nadaljevanju si lahko preberete naše mnenje o sprejetju le-tega pa tudi kratek povzetek vsega, kar so večje navijaške skupine že zapisale v svojih izjavah.

Najprej bi se posvetili tekmi v Stožicah. Po dolgem času se je dalo na stadionu v Ljubljani spet občutiti rivalstvo med dvema regijama, dvema mestoma, med dvema kluboma ter dvema navijaškima skupinama, vzdušje je bilo derbiju primerno. Ena izmed opazk - recimo - je, da Violam niso pustili vnos prožnih plastičnih palic za zastave, medtem so pa na drugi strani Dragonsi imeli koreografijo z zastavami s praktično enakimi plastičnimi palicami. To seveda ni krivda Dragonsov, da Violam niso pustili vnos zastav, ampak je krivda varuhov reda in miru. Zakaj je bil vnos take koreografije eni navijaški skupini dovoljen, drugi pa ne? Enakost pred zakonom, ali samovolja nekoga?

Pa gremo še malo nazaj pred derbi. Spomnimo se, da je policija zahtevala od Zavoda Tivoli (ki upravlja s stadionom Stožice) za mariborske navijače praktično “živalsko” kletko. Kako lahko potem pričakujete, da bodo navijači to mirno sprejeli? Namestitev v “živalsko” kletko psihološko ljudi popolnoma spremeni. Torej upravljalci in lastniki stadionov, na katerih je infrastruktura nedostojna človeka, že v osnovi sami ustvarjajo pogoje za neustrezno vedenje ljudi, ki jih policisti z veseljem zaprejo v kletko. Nočemo naprtiti popolne odgovornosti za izgrede na nekoga tretjega, vendar se je potrebno zavedati, da so tudi lastniki in upravljalci stadionov soodgovorni za izgrede. Tudi navijači so ljudje in državljani republike Slovenije. V Sloveniji naj bi veljala enakost pred zakonom, ampak na žalost so prav navijači dostikrat obravnavani kot drugorazredni državljani. Policija naj bi imela do navijačev poseben odnos, na njih se včasih tudi izživljajo. Kako naj bi komentirali zavrnitev Green Dragonsov, ko so šli na gostovanje v Maribor? V Maribor so šli ljudje in državljani Slovenije, da bi spodbujali svoj klub, a je policija z njimi ravnala tako, kot da so stvar za izživljanje in morda celo stvar za preizkušanje, ker je za derbijem v MB sledila tekma s Poljsko. Mogoče pa so že takrat na Teznem potrebovali in hkrati ustvarjali vzroke za sprejetje Zakona o navijačih, v Stožicah pa so dobili še povod. Spomnimo, da si NZS ta zakon že dolgo želi. Pobudo so podali že na novoletnem nogometnem srečanju na Brdu pri Kranju, 23. 12. 2009.

Izgovor policije, ki ni niti najmanj kredibilen, je, da so Dragonsi razbijali po vlaku, vendar pa kasnejši posnetek Dragonsov prikazuje, da na vlaku ni bilo takega razdejanja, kar si lahko pogledate na spodnjem videu, stališče in vprašanja Dragonsov pa lahko preberete v prispevkih lepo je v naši domovini biti navijač in O poti v Maribor.

Razdejani vlak iz Maribora (8.8.2009):

Torej, če pride do zakona o navijačih kot je v Angliji, kot mediji to radi poudarjajo, se bo verjetno hitro razvila scena kot je v Angliji ali na Poljskem in drugje. Veliko ljudi zmotno misli, da so Angleži zatrli huligane in izgrede, predvsem ker si svoje mnenje ustvarjajo pred TV zasloni pred nekompetentnimi komentatorji. Povedano po domače, nekdo je nekje slišal, da so Angleži sedaj stvar uredili, huliganov ni več, dajmo jih še mi prekopirajmo. V bistvu pa se je zmanjšalo le število incidentov na stadionih, a se še kljub temu dogajajo. Poglejmo nekaj izbranih in zabeleženih incidentov v zadnjih nekaj letih:

Man City - Chelsea (2001)

Cardiff City - Leeds United (2002)

Fulham - Chelsea (2006)

Tottenham - Chelsea (2007)

Leeds - Ipswich (2007)

Arsenal - Everton (2008)

Hull City - Millwall (2009)

West Ham - Millwall (2009)

Barnsley - Man United (2009)

Chelsea - Wigan (2010)

Število huliganov je v porastu, incidenti pa so se preselili v okolico stadionov, na ulice, podzemne železnice in to kljub tako rigoroznemu zakonu kot je angleški.

Brighton - Leeds United (2004)

Leeds - Cardiff (2005)

Newcastle - Middlesbrough (2007)

Birmingham City - Aston Villa (2007)

Chelsea - Stoke away (2008)

West Ham - Millwall (2009)

FA cup 2010: Chelsea - Cardiff (2010)

To je le delček zabeleženih dogodkov, ki se dogajajo v Angliji in to še 20 let po sprejemu Zakona o navijačih. Takih dogodkov in posnetkov je na tone in to je realnost Anglije! Kolikokrat NA LETO vidite podobne scene v Sloveniji, ki bi sprejem takega zakona upravičevale? Ne prav velikokrat, če sploh.

A o tem naši mediji seveda ne poročajo, če pa že poročajo, pa to ni zanimivo, niti ne gre na roko novim piscem navijaškega zakona. V Veliki Britaniji gre za drug kulturni prostor in drugačno mentaliteto, tam je to del njihove (sub)kulture, ki pri nas ne obstaja. Zato je prenos njihovega zakona k nam nesmiseln in nepotreben. Razlogov za sprejetje zakona v Angliji je bilo več. Proti koncu 70. in v 80. letih so se incidenti dogajali pogosto. Velikokrat je prihajalo do več masovnih pretepov in vdorov na igrišče. Vse skupaj pa so še bolj potencirali tabloidi željni senzacionalizma in si tako dvigovali naklade.

Takšnega fenomena v Sloveniji ne poznamo (razen dela, ko predvsem rumeni mediji po nepotrebnem potencirajo stvari), saj lahko rizične tekme v enem letu preštejemo na prste ene roke. Prav tako lahko na prste ene roke preštejemo število incidentov, ki jih navijaške skupine na takih tekmah povzročijo. Tam kjer so stadioni in infrastruktura za navijače urejeni, do incidentov že dalj časa ni prišlo ali pa je prihajalo le do majhnih problemov, ki so bili hitro pod kontrolo. Tudi raznorazni izgovori, da je publike na stadionih malo, ker si družine ne upajo na stadione zaradi morebitnih izgredov, so smešne. Za navijaško skupino ali posameznega navijača je pravzaprav velika sramota, če verbalno ali fizično obračunava z osebami, ki si tega ne želijo (otroci, ženske, družine, starejši itd). Pogosto velik delež sokrivde nosijo tudi nekompetentni komentatorji različnih profilov (novinarji, klubski funkcionarji ipd.), ki mislijo, da se spoznajo na vse, med drugim tudi na specifiko navijačev. Tako namenoma ali nenamenoma prilivajo olje na ogenj, pomagajo soustvarjati napačna mnenja. Namesto da bi situacijo pomagali reševati, jo le še bolj zapletajo.

Tam, kjer obstajajo organizirane navijaške skupine, je tudi več gledalcev. Nihče ne opazi, da so najbolj nogometna mesta ravno tista, ki imajo organizirane navijaške skupine. Ti klubi praviloma osvajajo naslove in nastopajo v evropskih tekmovanjih (Olimpija, Maribor). Na katerih stadionih in v katerih mestih se zbira največ gledalcev? Maribor (Viole), Ljubljana (Green Dragons), Celje (Celjski grofje), Lendava (Gorgone), Velenje (Velenjski Knapi), Murska Sobota (Black Gringos). Kje so Ajdovščina, Koper, Domžale, Kranj, Nova Gorica, pred tem Ptuj, Ljubljana - Interblock, Črnomelj - Bela Krajina? Na tekmah imajo v povprečju med 200 in 500 gledalcev, čeprav novinarji - poročevalci s tekem napihnejo številke obiska v povprečju za tretjino, jasno navzgor. Ko so postali državni prvaki Koprčani ali Domžalčani, ni to nikogar zanimalo, na tekmah se je zbiralo še naprej mizerno število gledalcev, enako kot prej, ko še niso bili prvaki. Navijači so tisti, ki vdihnejo klubu tisto nekaj več, so tisto, kar da smisel nogometu, saj se le ta igra za navijače. Govorimo o pripadnosti, lojalnosti, lokal patriotizmu. Zaradi navijačev je to strastni, emocionalni, srčni, temperamentni in zato najbolj popularni šport na svetu. Navijači so tisti, ki klubu vedno stojijo ob strani. Brez navijačev je nogomet le gledališka predstava, ki je sama sebi namen in ne zanima nikogar. Tudi zadnji derbi minuli vikend je minil v izvrstnem ozračju. Polne tribune, glasno navijanje, lepe koreografije, pirotehnika. Ni lepšega.

Zaenkrat huliganov v Sloveniji ni in jih verjetno tudi ne bo, dokler ne bo zakona o navijačih. Mediji ne znajo ločevati med huligani, ultrasi in fan navijači. Za medije je že pirotehnika največje zlo, kar obstaja. Pirotehnika je bila in bo sestavni del navijaštva, del koreografije. Uporablja se že več let, igralcem in navijačem da dodatnega zagona, tekmi pa daje tisti naboj, zaradi katerega je vredno prihajati na stadion. To je šov, ki ga pravi navijači in gledalci obožujejo, poznavalci tekem iz domačega naslonjača pač tega ne morejo doumeti, kaj šele soditi o tem. Uporabljajo jo po celem svetu, v Južni Ameriki, po celi Evropi in celo v Aziji. V Skandinaviji, natančneje na Norveškem, so celo sprejeli zakon, da je pirotehnika na stadionu dovoljena. Na Švedskem vnašanje in prižiganje pirotehnike do nedavnega sploh ni bilo prepovedano. Pirotehnika ni nevarna in načeloma ne škodi nikomur, če se jo odgovorno uporablja.

Pa poglejmo na kratko, če se pirotehnika uporablja tudi na evropskih stadionih (iz večine evropskih prvenstev bomo izbrali po en primer iz tekem, ki so se odvijale ta vikend):

Avstrija (SK Rapid Wien - FC Wacker Innsbruck, 16.10.2010):
http://www.ultrasrapid.com/2010-2011/Bundesliga/wackerinnsbruck161010/10.jpg

Belgija (Genk - Standard, 17.10.2010):
http://img710.imageshack.us/img710/6171/genkstandard16.jpg

BiH (Borac - Rudar Prijedor, 16.10.2010):
http://www.lesinari1987.net/galerija/albumi/2010/10001/1011_borac-rudar_10.jpg

Češka (Usti nad Labem - Slavia Praga, 17.10.2010):
http://www.slaviaultras.cz/img.php?src=2010101812873851281.jpg&sw=800

Francija (Auxerre - Bordeaux, 16.10.2010):
http://b0.img.v4.skyrock.net/b08/ultramarines-bordeaux/pics/801872641.jpg

Grčija (Iraklis - Panserraikos 17.10.2010):
http://www.iraklis-g10.gr/site/index.php?option=com_rsgallery2&Itemid=28&gid=177

Hrvaška (Osijek - Dinamo, 17.10.2010):
http://www.kohorta.org/foto/albums/2010-2011/11os-din/1011Osijek-Dinamo1.jpg

Italija (AS Roma - Genoa, 16.10.2010):
http://www.asromaultras.org/1011romagenoa_SDC13264.JPG

Nemčija (Kaiserslautern - Frankfurt, 17.10.2010):
http://www.ultras-frankfurt.de/galerie/1011/08_lautern/31.jpg

Nizozemska (Feyenord - Twente, 16.10.2010):
http://www.feyenoord-ultras.nl/files/images/photoalbum/album_58/img_3125_t2.jpg

Poljska (Odra Wodzisław - GKS Katowice, 16.10.2010):
http://torcida.eu/2010/odra_gks/wgc_media/photos/070.jpg

Slovaška (FK Senica - Spartak Trnava, 17.10.2010):
http://foto.ultrasspartak.sk/10-11/10-11_12/RUMO/DSC04788.jpg

Srbija (Sevojno - Crvena Zvezda, 17.10.2010):
http://www.delije-caffe.net/galerija/gal/2010-2011/sloboda_CZ/delije00.jpg

Švedska (Elfsborg - Helsinkborg, 18.10.2010):
http://i27.servimg.com/u/f27/15/67/33/54/1016-310.jpg

Švica (Collombey - Young Boys, 16.10.2010):
http://ybforever.ch/spiele/sonstige-spiele/collombey-muraz-yb/collombey-muraz-yb36.jpg

Pirotehnika obstaja celo na angleških stadionih:

Zanimivo je, da se navijače velikokrat kritizira, ko pa slovenski klubi nizajo uspehe v Evropi, ki so nemalokrat odvisni tudi od podpore in vzdušja, ki ga ustvarjajo ti isti navijači, pa se te iste navijače hvali. Najbolj žalostno pa je, da prihajajo pohvale v večini od tujih medijev in športnikov in ne od domačih.

Zakaj mediji nikoli ne poročajo o bučnem navijanju, lepi koreografiji? Na zadnjem večnem derbiju v Stožicah smo lahko tako na eni kot drugi strani videli dve zelo lepi koreografiji pa ne duha ne sluha o tem. Zakaj se ne poroča o humanitarnih in krvodajalskih akcijah navijačev? Radi bi povzemali neke zakone, radi bi angleške standarde, a pri tem gledajo le eno plat zgodbe. Tisto, ki se prodaja. Naj še ostala družba sprejme angleške norme in vrednote, kar se tiče policije, sodstva, politikov, novinarjev itd. Če pa že sprejemamo zakon o navijačih, pa bi radi poudarili, da se naj potem tudi z navijači ravna kot z državljani Slovenije! Pogoji za navijanje v Lendavi, v Domažalah za gostujoče navijače so porazni in sramotni. Zakaj se je na tekmi med Olimpijo in Širokim Brijegom odstranila ograja pri gostujočih navijačih in se je omogočila normalna varnost, kjer sta bili prisotni DVE navijaški skupini? V domačem prvenstvu pa je na stadionu v Domžalah prisotna samo ena navijaška skupina in to je gostujoča, pa nam zatrdite, da je tista mreža potrebna, da se navijač in državljan Slovenije počuti, kot da je v živalskem vrtu? Kot smo zapisali že na začetku - dobro bi bilo slišati mnenje kakega kvalificiranega strokovnjaka, ki bi znal razložiti, kako se počuti človek, ko ga zaprejo v kletko. S pomočjo koga se je slovenska izbrana vrsta uvrstila na EP 2000, SP 2002 in na SP 2010? S pomočjo organiziranih navijačev, ki jih nekateri tretirajo kot navadne huligane, za katere bi radi sprejeli poseben zakon in jih tretirali posebej.

Zakaj bi bil pretep med dvema navijačema obravnavan drugače in po drugačnem zakonu kot pretep dveh oseb v gostilni, v parku, na parkirišču? Navsezadnje se pretepov po raznih gostilnah in parkih zgodi veliko več kot je navijaških pretepov. Ti pretepi niso na očeh medijev in množice ljudi. To je “problem.” Zakaj bi bila oseba, ki se je stepla na drugačnem kraju ob drugačnem času, obravnavana drugače kot kdorkoli drug? Zakaj bi bil nekdo za prižgano baklo na tribuni obravnavan drugače kot nekdo, ki jo prižge na gasilski veselici? Zakaj bi osebo, ki je zlomila stol na stadionu, obravnavali drugače in bolj strogo od osebe, ki je stol zlomila v kjerkoli drugje? Zakaj bi bil nekdo, ki nosi šal, dres, kapo svojega kluba, tretiran drugače kot nekdo drug, ki teh obeležij nima?

V Sloveniji že obstajajo zakonski predpisi, ki organizatorjem ter varuhom reda in miru dajejo zadostno podlago za ukrepanje na področju preventive, nadzora in tudi posredovanja, v kolikor je le-to potrebno. Temu je v pogovoru za Dnevnik pritrdil tudi Dušan Marciuš, dolgoletni strokovnjak s področja varovanja športnih prireditev. Že sedaj se dogaja, da ti organi mečejo vse navijače v isti koš, brez dokazovanja, pravične individualne obravnave, profesionalizma.

Spomnimo se, kako je na derbiju v Stožicah mariborski navijač dobil brco v glavo, potem ko je bil že aretiran in ležal zvezan na tleh. Takih in podobnih primerov je ogromno, a le malokateri je zabeležen, saj so nepravilnosti in taka izživljanja največkrat skrita pred javnostjo. Javnost in sodišča pa seveda avtomatično verjamejo uradnim osebam, saj so le-te bolj “kredibilne.” Če kamera tega incidenta ne bi zabeležila, se ta brca nikoli ne bi zgodila, tako kot se niso dogajale brce pred to in brce, ki se še bodo. Če niso bili zmožni izločiti tiste ljudi, ki so kršili zakon, potem ni potrebe, da se s pendreki udarja po celotni masi nedolžnih navijačev. Da, mariborski navijač je bil zaradi svojih dejanj aretiran in bo za to ustrezno odgovarjal skladno z zakoni in za dejanja, ki mu bodo dokazana. Zato ni potrebe, da se mu sodi še “izvensodno.” Moramo poudariti, da so velikokrat prav neprofesionalni varnostniki povod za kakšne večje incidente v slovenskem navijaškem prostoru.

Pa poglejmo, kaj menijo o navijačih slovenski policisti? Gamat za v kletko, norci, retardiranci, ki imajo človekove pravice, treba jih je namestiti v kletko kot v živalski vrt, zgledovali bi se po Ukrajini, radi bi imeli sužnje za pranje avta itd. Takih in podobnih mnenj policistov na raznih Facebook profilih se najde še več. Polno predsodkov, stereotipov, posploševanja. Zelo profesionalno, ni kaj.

Zato se bojimo, da bi s sprejetjem takega zakona policiji le olajšali delo in jim nudili alibi za slabo opravljeno delo organizatorjev in njih samih, krivdo pa bodo seveda spet prevzeli vsi navijači.

Največja ironija vsega je, da so podporniki zakona ljudje, ki gledajo nogomet po televiziji in pridejo na stadion dvakrat letno, ravno ko je derbi, ali pa še to ne. Kravatarji in moralisti, ki jih nogomet ne zanima in ki pridejo na proslavo prvaka ali finale pokala, taki, ki se hodijo kazat v VIP lože, da bi se počutili pomembne. Taki, ki ob nedeljah sedijo pred TV in gledajo prenose skomercializirane instant Premier lige, držijo pesti za razne Chealseaje, Manchesterje, Liverpoole, namesto da bi svojo rit odnesli na lokalni stadion vzpodbujat svoj klub.

Slovenija ni Anglija, slovenski nogomet ni angleški nogomet, slovenski stadioni niso angleški stadioni, slovenska policija ni angleška policija in slovenski navijači niso angleški navijači.

Kljub vsemu, če trezno premislimo, ni razlogov za sprejem takega zakona. Verjetnost, da bo zakon podoben angleškemu sprejet pri nas, je zaenkrat verjetno majhna. Vseeno pa bo protagonistom omenjega zakona verjetno uspelo doseči določene spremembe ostalih zakonskih aktov, v katerih bodo vključeni elementi “Zakona o navijačih.” Konec koncev je vseeno, če se ti zaradi prevelikih pooblastil policije zgodi krivica na podlagi Zakona o navijačih, ali po katerem koli drugem zakonskem določilu, ki se lahko uporablja na športnih prireditvah (Zakon o policiji, Zakon o varstvu javnega reda in miru, Zakon o prekrških, Zakon o kazenskem postopku itd).

Dobro razmislite, preden boste s tem nepotrebnim zakonom s stadionov pregnali še to peščico ljudi, ki vztraja in daje tej naši ubogi prvi ligi še tisto malo pristnega, prvinskega, strastnega in pozitivnega, kar je od nogometa še ostalo.

SKUPAJ PROTI ZAKONU O NAVIJAČIH!