Stadioni: pred naslednjim krogom

Trenutna lestvica po devetih predstavljenih stadionih – Športni park Domžale, Arena Petrol, Stadion Primorje, Fazanerija Murska Sobota, Športni park Nova Gorica, Spodnja Šiška Ljubljana, Mestni stadion Ptuj, Bonifika Koper in Športni park Lendava – po različnih kriterijih.

SKUPNA OCENA:

1. Arena Petrol Celje 9

2. Fazanerija Murska Sobota 7

3. Bonifika Koper 6

3. Mestni stadion Ptuj 6

3. Spodnja Šiška Ljubljana 6

3. Športni park Nova Gorica 6

7. Športni park Lendava 5

7. Športni park Domžale 5

9. Stadion Primorje 3

IZGLED STADIONA:

1. Arena Petrol Celje 9

2. Fazanerija Murska Sobota 7

2. Športni park Lendava 7

2. Športni park Nova Gorica 7

2. Športni park Domžale 7

6. Bonifika Koper 6

6. Mestni stadion Ptuj 6

6. Spodnja Šiška Ljubljana 6

9. Stadion Primorje 3

DOMAČA TRIBUNA:

1. Arena Petrol Celje 9

2. Fazanerija Murska Sobota 8

3. Bonifika Koper 6

3. Mestni stadion Ptuj 6

3. Spodnja Šiška Ljubljana 6

3. Športni park Lendava 6

3. Športni park Domžale 6

8. Športni park Nova Gorica 5

9. Stadion Primorje 4

GOSTUJOČA TRIBUNA:

1. Arena Petrol Celje 8

2. Bonifika Koper 7

2. Spodnja Šiška Ljubljana 7

4. Fazanerija Murska Sobota 5

4. Mestni stadion Ptuj 5

4. Športni park Nova Gorica 5

7. Stadion Primorje 3

7. Športni park Lendava 3

7. Športni park Domžale 3

KAPACITETA SEDEŽEV

1. Arena Petrol Celje 13.006

2. Fazanerija Murska Sobota 3.782

3. Športni park Domžale 2.726

4. Bonifika Koper 2.683

5. Športni park Nova Gorica 2.310

6. Spodnja Šiška Ljubljana 2.308

7. Mestni stadion Ptuj 2.207

8. Športni park Lendava 2.011

9. Stadion Primorje 1.670

Povezave do predstavitve stadionov:

Športni park Lendava

Bonifika Koper

Mestni stadion Ptuj

Spodnja Šiška Ljubljana

Športni park Nova Gorica

Fazanerija Murska Sobota

Stadion Primorje

Arena Petrol Celje

Športni park Domžale

Športni park Domžale

Domžale nimajo dolge tradicije biti v vrhu slovenskega nogometa, so pa rezultatsko zelo uspešni. Znašli so se ob pravem času na pravem mestu in izkoristili slabe čase preostalih “velikih” slovenskih klubov. Obiskanost tekem je ena najslabših v ligi, kar pa ne bi smelo biti ovira, da klub v “ugodnih” časih v prihodnosti uresniči dograditev stadiona. Stadion Domžal sodi v veliko skupino manjših stadionov z dvema tribunama ob vzdolžni strani igrišča. Domžale štejejo približno 12.550 prebivalcev (občina jih šteje kar približno 34.000). S to kapaciteto bi lahko ob drugih okoliščinah in bogati tradiciji izdatneje polnili stadion, vendar žal ne sodijo v okolja, ki so to sposobni uresničiti.

ZGODOVINA

Štadion v Športnem parku Domžale je bil leta 1948 zgrajen po načrtih ing. Stanka Bloudka za nekdanjo Pollakovo usnjarno. Leta 1976 so bili prisiljeni zamenjati vrhnjo plast zemlje. Objekt je bil prvič resneje posodobljen leta 1997, nato pa še v letih 1999, 2004 in 2006. Domžalčani so 17. avgusta 1999 prvič slavnostno pozdravili mednarodno tekmo v zgodovini stadiona. V Športnem parku Domžale sta se pomerili mladi reprezentanci Slovenije in Albanije do 21 let. Uspešnejša je bila Slovenija s 3:1. Kasneje so odigrali še tekmi mladih reprezentantov in sicer proti Romunom (0:0 – leta 2001) in Izraelcem (1:2 – leta 2003).

Izgradnja nove tribune za več kot 2.000 gledalcev je potekala od oktobra 2003 do aprila 2004. Nova pokrita tribuna je lepa pridobitev za športne zanesenjake, ki lahko tekme tako spremljajo brez skrbi, da bi jih namočil dež. Tribuna, ki je nastala v sklopu hipermarketa Mercator, je vpisana kot lastnina domžalske občine. Uradno odprtje tribune je bilo pred tekmo 25. kroga lige Si.mobil Vodafone (tekmovalna sezona 2004/05), v kateri sta se pomerila Domžale in CMC Publikum (2:2). Leto kasneje so pridobili še težko pričakovano okrepitev – žaromete.

Opomba: ZGODOVINA povzeta po Sportalu (povezava)

OPIS STADIONA

Domžalski stadion sestavljata večja glavna in manjša tribuna. Obe tribuni sta pokriti. Večja tribuna se na zadnji strani naslanja na objekt trgovskega centra, zato so dostopi na tribune s prednje strani tribune. Stadion je lepo urejen, njegovo funkcionalnost pa povečujejo reflektorji.

Od 1. januarja 2008 naprej je upravljalec stadiona Zavod za šport in rekreacijo Domžale. V notranjosti stadiona se nahaja večje število montažnih skladišč za atletsko opremo in vzdrževanje nogometnega igrišča. Pokrita je tudi manjša montažna vzhodna tribuna. Na tem mestu bi naj bila zgrajena nova tribuna, predvsem zaradi pridobitve nujno potrebnih garderobnih in drugih pomožnih prostorov, potrebnih za izvedbo zahtevnejših nogometnih tekem in atletskih tekmovanj.

KAPACITETA IN OBISKANOST

Kapaciteta glavne tribune je natančno 2.103 sedežev. Sedeži so plastični z naslonjali, razen udobnih 44 sedežev v dveh vrstah na VIP tribuni. Kapaciteta male tribune je 623 sedežev, od tega je 20 sedežev namenjenih novinarjem na posebnem PRESS delu tribune. Skupna kapaciteta stadiona tako znaša 2.726 sedežev. Sektorja za stojišča z izjemo kletke za gostujoče navijače stadion ne premore, ga pa tudi ne bi bil problem urediti v primeru potrebe. Skupno kapaciteto stadiona lahko tako zaokrožimo na 3.000 gledalcev.

Po uradnih podatkih delegatov Nogometne zveze Slovenije si je tekme Domžal doma na enajstih tekmah v jesenskem delu sezone 2009/2010 ogledalo skupaj 5.250 gledalcev, kar znaša v povprečju 477 gledalcev na tekmo. Glede na znano pretiravanje in zaokroževanje s številkami je bolj verjetno, da znaša povprečen obisk domžalskega stadiona to jesen v povprečju žalostnih 300, največ 350 gledalcev na tekmo.

Revija Prva liga 2009/10 navaja kot rekordni obisk stadiona 3.100 gledalcev. To je številka, v katero močno dvomimo. Točne številke verjetno ne pozna niti klubski blagajnik.

OCENJEVANJE

Sektor za domače navijače: ocena 6 – še prebavljivo

Domači navijači Ravbarji navijajo na prvem sektorju glavne tribune. Ta sektor sovpada z ostalimi navijaškimi sektorji po slovenskih stadionih, ki smo jih že predstavili. Slabosti: ni za golom, sedeži z naslonjalom, atletska steza, ni navijaška tribuna, ampak celo del glavne tribune. Prednosti: streha nad tribuno in gre za pravo tribuno, ne za improvizirano tribuno.

Sektor za gostujoče navijače: ocena 3 – obupno

Navijaška kletka v Domžalah je ena najslabših v Sloveniji, vsekakor pa najbolj obupna. Improvizirana, montažna tribuna z lesenimi klopmi, ki navijačem služijo kot stojišče, je še nekako prebavljiva. Rešetke od vrha do dna pa so zares dno slovenskih navijaških sektorjev. Domžalski stadion obkroža atletska steza, sektor tudi ni za golom. Smo omenili kakšno dobro lastnost navijaške kletke? Streha in več vrst klopi, kar predstavlja dvignjen prostor za lažje spremljanje nogometne igre na igrišču, žal drugega ne najdemo.

Izgled stadiona: ocena 7 – povprečno

Očesu sicer lep športni objekt, predvsem zaradi glavne tribune, reflektorjev in urejenosti, ima dve črni piki. Kletka za gostujoče navijače, kakršna domuje na domžalskem stadionu, je brezpogojno sektor, ki na sodoben nogometni stadion ne sodi. Čimprej bo mala tribuna dobila naslednico v obliki prave tribune, prej bo za primerno nastanitev gostujočih navijačev poskrbljeno – vsaj upamo, da bodo imeli invetitorji in snovalci nove tribune v mislih tudi poseben sodobno zasnovan navijaški sektor, ki bo hkrati človeka dostojen. Če ga domači navijači ne potrebujejo, je za gostujoče navijače nujno potreben.

Posebnost domžalskega stadiona je lociranost slačilnic in klubskih prostorov. Ti so namreč čez cesto, tako da nogometaši pridejo na igrišče skozi poseben podhod pod cesto. Z morebitno novo tribuno bi lahko rešili tudi to nenavadnost.

Skupna ocena: ocena 5 – navijaču neprijazen stadion

Domžalski stadion je še en v nizu stadionov, na katerem je gledalcev vedno premalo. V tem kontekstu stadion ne potrebuje nobenih dozidav v smislu povečanja kapacitete sedišč, čeprav se je pred leti, ko je bil domžalski klub na vrhu slovenskega klubskega nogometa, govorilo o novi tribuni (celo o tretji tribuni je bilo slišati). Glede na dejstvo, da stadion ne premore posebnih navijaških tribun, sektor za gostujoče navijače je popolnoma neprimeren prostor, je skupna ocena stadiona pričakovana. Upamo na zvišanje ocene v prihodnjih letih!

Stadioni: pred naslednjim krogom

Trenutna lestvica po osmih predstavljenih stadionih – Arena Petrol, Stadion Primorje, Fazanerija Murska Sobota, Športni park Nova Gorica, Spodnja Šiška Ljubljana, Mestni stadion Ptuj, Bonifika Koper in Športni park Lendava – po različnih kriterijih.

SKUPNA OCENA:

1. Arena Petrol Celje 9

2. Fazanerija Murska Sobota 7

3. Bonifika Koper 6

3. Mestni stadion Ptuj 6

3. Spodnja Šiška Ljubljana 6

3. Športni park Nova Gorica 6

7. Športni park Lendava 5

8. Stadion Primorje 3

IZGLED STADIONA:

1. Arena Petrol Celje 9

2. Fazanerija Murska Sobota 7

2. Športni park Lendava 7

2. Športni park Nova Gorica 7

5. Bonifika Koper 6

5. Mestni stadion Ptuj 6

5. Spodnja Šiška Ljubljana 6

8. Stadion Primorje 3

DOMAČA TRIBUNA:

1. Arena Petrol Celje 9

2. Fazanerija Murska Sobota 8

3. Bonifika Koper 6

3. Mestni stadion Ptuj 6

3. Spodnja Šiška Ljubljana 6

3. Športni park Lendava 6

7. Športni park Nova Gorica 5

8. Stadion Primorje 4

GOSTUJOČA TRIBUNA:

1. Arena Petrol Celje 8

2. Bonifika Koper 7

2. Spodnja Šiška Ljubljana 7

4. Fazanerija Murska Sobota 5

4. Mestni stadion Ptuj 5

4. Športni park Nova Gorica 5

7. Stadion Primorje 3

7. Športni park Lendava 3

KAPACITETA SEDEŽEV

1. Arena Petrol Celje 13.006

2. Fazanerija Murska Sobota 3.782

3. Bonifika Koper 2.683

4. Športni park Nova Gorica 2.310

5. Spodnja Šiška Ljubljana 2.308

6. Mestni stadion Ptuj 2.207

7. Športni park Lendava 2.011

8. Stadion Primorje 1.670

Povezave do predstavitve stadionov:

Športni park Lendava

Bonifika Koper

Mestni stadion Ptuj

Spodnja Šiška Ljubljana

Športni park Nova Gorica

Fazanerija Murska Sobota

Stadion Primorje

Arena Petrol Celje

Arena Petrol Celje

Stadion v športnem parku pod Golovcem, ki od leta 2005 nosi sponzorsko ime Arena Petrol, je naš največji stadion in hkrati tudi prvi sodoben stadion v Sloveniji. Graditi so ga pričeli leta 1999, z izgraditvijo zadnje severne tribune pa zaključili leta 2008. Prva tekma na stadionu je bila odigrana 9. septembra 2003 in sicer med mladima ekipama reprezentanc Slovenije in Francije.

Celje s približno 38.500 prebivalci (občina jih šteje že več kot 50.000) ne spada med nogometna mesta, o čemer priča skromen obisk tekem CM Celja, je pa pohvalno, da je Celje eno izmed mest, v katerem deluje aktivna ultras skupina in ki se lahko pohvali z lepim in zelo kakovostnim stadionom.

ZGODOVINA

Začetek gradnje stadiona v nekdanji zapuščeni Opekarniški jami sega v leto 1999, namenu pa je bil z izgradnjo glavne vzhodne tribune predan 9. septembra leta 2003, ko je bila na njem odigrana prijateljska tekma mladih reprezentanc Slovenije in Francije (0:0). Uradno odprtje stadiona je bilo tri dni kasneje, na prvenstveni tekmi med takratnim CMC Publikumom in Ljubljano (3:1), ko je Simon Sešlar tudi dosegel prvi gol na novem stadionu.

Stadion v športnem parku pod Golovcem se je potem postopoma dograjeval v naslednjih letih in svojo dokončno obliko dobil februarja leta 2008, ko je bila zgrajena še zadnja – severna tribuna stadiona. Od leta 2004 do lani je na njem večino prijateljskih in vse kvalifikacijske tekme igrala slovenska nogometna reprezentanca.

Opomba: ZGODOVINA povzeta po: spletni strani NK CM Celje.

OPIS STADIONA

Travnata površina je narejena po najsodobnejši tehnologiji, podobni kot so jo za svojo nogometno igrišče pripravili na olimpijskem stadionu v Muenchenu, kjer tekmece gostita Bayern in Muenchen 1860. Najsodobnejša tovrstna tehnologija omogoča segrevanje travne ruše v mrzlih in zimskih dneh, kar preprečuje zmrzovanje igrišča in skrbi za hitrejšo vegetacijo. Igrišče ima vgrajen tudi računalniško voden sistem zalivanja, ki omogoča, da se s posebnimi tipali meri vlaga in po potrebi avtomatsko dodaja. Odlika novega nogometnega stadiona v Celju so tudi sodobni žarometi z močjo 1.400 luxov, ki omogočajo varčno večstopenjsko jakost osvetlitve glede na različne priložnosti (tekme, treningi, koncerti ipd).

Stadion sestavljajo glavna vzhodna, zahodna, južna ter najnovejša severna tribuna. Glavna vzhodna pokrita tribuna je tudi t. i. poslovna tribuna, saj je izza steklenega pročelja okrog 3000 kvadratnih metrov poslovnih in službenih prostorov, del katerih uporablja tudi domači klub NK CM Celje. Pod glavno tribuno so urejene najsodobnejše slačilnice in vsi potrebni spremljajoči prostori za igranje tekem na najvišji ravni in ki ustrezajo tudi standardom Lige prvakov: soba za doping kontrolo, sodobno novinarsko središče, prostor za ločene televizijske intervjuje, prostor za medicinsko pomoč ipd. Glavna tribuna ponuja tudi atraktiven VIP prostor, ki je v času neigranja tekem družabni prostor s privlačnim pogledom na nogometno igrišče in stadion, ki se lahko koristi tudi za konferenčne in druge poslovne namene.

Zahodna tribuna stadiona v športnem parku pod Golovcem je tako kot južna tribuna umeščena v eno izmed nabrežin, ki so del naravnega amfiteaterskega okolja nekdanje Opekarniške jame. V tem delu stadiona pa je tudi prostor za televizijske ekipe, ki pripravljajo neposredne prenose ali posnetke tekem. Zahoda tribuna je bila prvič v uporabi na prijateljski tekmi proti Italiji, 9. oktobra 2004, ko je bila tudi razprodana.

Južna tribuna je namenjena gostujočim navijaškim skupinam. Svojo premiero je južna tribuna doživela na kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo leta 2006 v Nemčiji proti Norveški, 3. septembra 2005 (2:3), ko je bil dosežen tudi rekorden obisk v Areni Petrol, 10.055 gledalcev. Na tej tribuni je semafor z velikim videozaslonom.

Še ena pokrita, severna tribuna stadiona in arhitekturno vpadljivi stekleni povezovalni del med severno in vzhodno tribuno sta zadnja zgrajena objekta, s čimer je nogometni stadion v športnem parku pod Golovcem dobil zaključeno podobo. V kompleksu steklenega objekta in stavbe severne tribune je skupaj na voljo 8.400 kvadratnih metrov površin, namenjenih poslovni, trgovski in gostinski dejavnosti. Severna tribuna je bila prvič odprta za gledalce 2. marca 2008 na prvenstveni tekmi proti Nafti.

Opomba: OPIS STADIONA povzet po: spletni strani NK CM Celje.

KAPACITETA IN OBISKANOST

Skupna kapaciteta Arene Petrol znaša 13.006 sedežev. Severna tribuna ima natančno 2.981 sedežev, južna tribuna 1.540 sedežev, glavna 3.601 in zahodna 4.884 sedežev. Od tega je 6.556 sedežev pokritih (glavna – vzhodna in severna tribuna) ter 6.424 nepokritih. Različni elektronski mediji povzemajo število sedežev na Areni Petrol, najverjetneje kar po spletni strani NK CM Celje, ki pa je napačna. Najpogosteje se pojavlja številka 13.400, čeprav že seštevek kapacitet posameznih tribun, ki so podane na spletni strani kluba, da na koncu seštevek skoraj identičen našemu.

Spletna stran NK CM Celje navaja kot rekordni obisk stadiona 10.055 gledalcev, ki je bil dosežen 3. septembra 2005, na tekmi Slovenija – Norveška (2:3). Glede na dostopno gradivo s te tekme gre za močno pretirano številko.

Največje število Celjskih grofov na Areni Petrol je bilo na otvoritveni tekmi Arene in sicer menda celo do 300 Grofov proti NK Ljubljana leta 2003. Takrat je na stadionu stala samo vzhodna tribuna, Grofje pa so bili locirani skrajno desno na tribuni. (Vir podatkov: Celjski grofje)

Na Areni Petrol se je največ gostujočih navijačev zbralo Norvežanov – dobršen del južne tribune (povezava do fotografije). Izmed domačih je bilo na Areni Petrol največ navijačev Maribora (med 2.000 in 2.500) na finalni pokalni tekmi med Mariborom in Koprom v sezoni 2006/2007, ko so zasedli polovico glavne tribune. Resda so pa bili takrat ultrasi pomešani z ostalimi navijači Maribora.

Najbolj množično ultras gostovanje na Areni Petrol pripada prav tako Mariborčanom in sicer v lanski sezoni – 2008/2009, ko se jih je zbralo skoraj 550 (povezava do fotografij). Izmed tujih navijačev pa so zabeležena še naslednja gostovanja: navijači Herthe – dobrih 120, Škripari Široki Brijeg – 60, ultrasi Zvezde – 50 (dvakrat), BBB – 250-300, Torcida – 50 … Po besedah Celjanov pa so največji pečat na Areni Petrol pustili nemški navijači na prijateljski tekmi med Slovenijo in Nemčijo. Njihovo število je težko ovrednotiti, vsekakor pa naj bi jih v Celju bilo vsaj 500, omenja se celo številko 1.000, od tega je bila v Celju samo Kategorie C prisotna z več kot 300 navijači. (Vir podatkov: Celjski grofje)

Slovenska nogometa reprezentanca v Areni Petrol

Od 31. 3. 2004, ko se je pomerila z Latvijo, je na celjskem stadionu večino svojih tekem igrala slovenska nogometna reprezentanca, prav vse pa je odigrala v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo leta 2006 v Nemčiji (World Cup 2006) in evropsko prvenstvo leta 2008 v Avstriji in Švici (EURO 2008). V prijateljskih in kvalifikacijskih tekmah so na Areni Petrol med drugim gostovale slovite reprezentance, kot so Italija, Nemčija, Nizozemska, Češka itn. (povzeto po spletni strani NK CM Celje).

OCENJEVANJE

Sektor za domače navijače: ocena 9 – zelo dobro

Odkar so izgradili zadnjo – severno tribuno, se domači navijači Celjski grofje zbirajo prav na tej tribuni in sicer na srednji tribuni, na kateri je nameščenih 362 sedežev. Severna tribuna je pokrita ter za golom in to so tudi največje prednosti tega sektorja.

Zaradi umeščenosti tribune v sektor ni potrebe po dodatnih ograjah, ki bi sektorju dajale izgled kletke. Slabost so plastični sedeži z naslonjali. Dosti bolj primerni bi bili sedeži brez naslonjala. Še bolj pomembna slabost je dejstvo, da je Arena Petrol za potrebe in zanimanje Celjanov za svoj lokalni klub preprosto prevelika. Na tribunah tega velikega objekta se očesu hitro porazgubi tudi večje število navijačev.

Sektor za gostujoče navijače: ocena 8 – dobro, a lahko bi bilo boljše

Sektor za gostujoče navijače je bil nekoč sektor domačih navijačev Celjskih grofov. Južna tribuna je svojevrstna posebnost Arene Petrol. Z enajstimi vrstami sedežev ni potegnjena do roba igrišča, ampak na nek način nedokončana. Resda glede na število gledalcev na Areni Petrol ni nobene potrebe po podaljšanju tribune proti igrišču, se pa vseeno na ta način ruši boljši izgled celotnega stadiona. Vsekakor je boljše, če so ultrasi locirani bolj proti golu kot proti vrhu tribune. Slabosti sektorja sta še nepokritost tribune in sedeži z naslonjali.

Izgled stadiona: ocena 9 – zelo dobro

Stadion je po zadnji izgrajeni severni tribuni dobil zelo lep izgled. Moteči sta pravzaprav dve stvari. Nepovezane in neenotne tribune (tako po videzu in obliki, kakor tudi po pokritosti – glavna in severna tribuna imata streho, južna in zahodna je nimata). Ob polni zasedenosti glavne tribune in nalivu se izkaže še ena pomanjkljivost – streha vzhodne tribune pred dežjem žal ne zaščiti spodnjih vrst tribune.

Skupna ocena: ocena 9 – zelo dobro

Arena Petrol je poleg Ljudskega vrta edini stadion v Sloveniji, na katerem lahko brez sramu gostimo največja evropska in svetovna moštva. Z ljubljanskim stadionom bodo sestavljali odlično trojico presežkov slovenskih stadionov, seveda ko bo ljubljanski stadion izgrajen. Tudi v Celju bi bilo izvedljivo povezati zahodno, severno in južno tribuno, govorimo seveda zgolj v smislu bolj dovršene oblike, izgleda stadiona, resda pa po tem ni nobene potrebe, dograditev niti ne bi bila finančno upravičena. Stadion za 13.000 gledalcev sodi med manjše  evropske in svetovne stadione (pri tem mislimo na Stadione, ne na vaška igrišča in na pol dograjene stadiončke), pa vendar je ta velikost Arene Petrol hkrati tudi njena slabost, saj je danes stadion za potrebe domačega kluba enostavno močno prevelik.

Arena Petrol je prvi stadion, ki je prejel zelo visoko oceno in vsaj v primerjavi med ostalimi slovenskimi stadioni in Areno Petrol je zelo velik razkorak. Arena Petrol je v dosedanjem teku ocenjevanja stadionov na fotoultras.si prvi stadion z veliko začetnico. In seveda šele ocena 9 je takšna, s katero smo lahko  več kot zadovoljni.

Stadioni: pred naslednjim krogom

Trenutna lestvica po sedmih predstavljenih stadionih – tadion Primorje, Fazanerija Murska Sobota, Športni park Nova Gorica, Spodnja Šiška Ljubljana, Mestni stadion Ptuj, Bonifika Koper in Športni park Lendava – po različnih kriterijih.

SKUPNA OCENA:

1. Fazanerija Murska Sobota 7

2. Bonifika Koper                    6

2. Mestni stadion Ptuj            6

2. Spodnja Šiška Ljubljana    6

2. Športni park Nova Gorica  6

6. Športni park Lendava        5

7. Stadion Primorje                3

IZGLED STADIONA:

1. Fazanerija Murska Sobota 7

1. Športni park Lendava         7

1. Športni park Nova Gorica  7

4. Bonifika Koper                    6

4. Mestni stadion Ptuj             6

4. Spodnja Šiška Ljubljana     6

7. Stadion Primorje                3

DOMAČA TRIBUNA:

1. Fazanerija Murska Sobota 8

2. Bonifika Koper                    6

2. Mestni stadion Ptuj            6

2. Spodnja Šiška Ljubljana    6

2. Športni park Lendava        6

6. Športni park Nova Gorica  5

7. Stadion Primorje                4

GOSTUJOČA TRIBUNA:

1. Bonifika Koper 7

1. Spodnja Šiška Ljubljana 7

3. Fazanerija Murska Sobota 5

3. Mestni stadion Ptuj 5

3. Športni park Nova Gorica 5

6. Stadion Primorje         3

6. Športni park Lendava 3

KAPACITETA SEDEŽEV

1. Fazanerija Murska Sobota 3.782

2. Bonifika Koper 2.683

3. Športni park Nova Gorica 2.310

4. Spodnja Šiška Ljubljana 2.308

5. Mestni stadion Ptuj 2.207

6. Športni park Lendava 2.011

7. Stadion Primorje         1.670

Povezave do predstavitve stadionov:

Športni park Lendava

Bonifika Koper

Mestni stadion Ptuj

Spodnja Šiška Ljubljana

Športni park Nova Gorica

Fazanerija Murska Sobota

Stadion Primorje

Arena Petrol Celje

Stadioni: pred naslednjim krogom

Trenutna lestvica po šestih predstavljenih stadionih – Fazanerija Murska Sobota, Športni park Nova Gorica, Spodnja Šiška Ljubljana, Mestni stadion Ptuj, Bonifika Koper in Športni park Lendava – po različnih kriterijih.

SKUPNA OCENA:

1. Fazanerija Murska Sobota 7

2. Bonifika Koper                    6

2. Mestni stadion Ptuj            6

2. Spodnja Šiška Ljubljana    6

2. Športni park Nova Gorica  6

6. Športni park Lendava        5

IZGLED STADIONA:

1. Fazanerija Murska Sobota 7

1. Športni park Lendava         7

1. Športni park Nova Gorica  7

4. Bonifika Koper                    6

4. Mestni stadion Ptuj             6

4. Spodnja Šiška Ljubljana     6

DOMAČA TRIBUNA:

1. Fazanerija Murska Sobota 8

2. Bonifika Koper                    6

2. Mestni stadion Ptuj            6

2. Spodnja Šiška Ljubljana    6

2. Športni park Lendava        6

6. Športni park Nova Gorica  5

GOSTUJOČA TRIBUNA:

1. Bonifika Koper 7

1. Spodnja Šiška Ljubljana 7

3. Fazanerija Murska Sobota 5

3. Mestni stadion Ptuj 5

3. Športni park Nova Gorica 5

6. Športni park Lendava 3

KAPACITETA SEDEŽEV

1. Fazanerija Murska Sobota 3.782

2. Bonifika Koper 2.683

3. Športni park Nova Gorica 2.310

4. Spodnja Šiška Ljubljana 2.308

5. Mestni stadion Ptuj 2.207

6. Športni park Lendava 2.011

Povezave do predstavitve stadionov:

Športni park Lendava

Bonifika Koper

Mestni stadion Ptuj

Spodnja Šiška Ljubljana

Športni park Nova Gorica

Fazanerija Murska Sobota

Stadioni: pred naslednjim krogom

Trenutna lestvica po petih predstavljenih stadionih – Športni park Nova Gorica, Spodnja Šiška Ljubljana, Mestni stadion Ptuj, Bonifika Koper in Športni park Lendava – po različnih kriterijih.

SKUPNA OCENA:

1. Bonifika                              6

1. Mestni stadion Ptuj             6

1. Spodnja Šiška Ljubljana     6

1. Športni park Nova Gorica  6

5. Športni park Lendava        5

IZGLED STADIONA:

1. Športni park Lendava        7

1. Športni park Nova Gorica 7

3. Bonifika Koper                   6

3. Mestni stadion Ptuj            6

3. Spodnja Šiška Ljubljana    6

DOMAČA TRIBUNA:

1. Bonifika Koper                  6

1. Mestni stadion Ptuj            6

1. Spodnja Šiška Ljubljana    6

1. Športni park Lendava        6

5. Športni park Nova Gorica 5

GOSTUJOČA TRIBUNA:

1. Bonifika Koper                  7

1. Spodnja Šiška Ljubljana    7

3. Mestni stadion Ptuj            5

3. Športni park Nova Gorica 5

5. Športni park Lendava        3

KAPACITETA SEDEŽEV

1. Bonifika Koper                   2.683

2. Športni park Nova Gorica  2.310

2. Spodnja Šiška Ljubljana    2.308

3. Mestni stadion Ptuj            2.207

4. Športni park Lendava        2.011

Povezave do predstavitve stadionov:

Športni park Lendava

Bonifika Koper

Mestni stadion Ptuj

Spodnja Šiška Ljubljana

Športni park Nova Gorica

Športni park Nova Gorica

Največji stadion severne Primorske najdemo v središču Nove Gorice. Goriški stadion, lep in privlačen na pogled, ima skrbne lastnike oziroma upravljalce. Obiskanost stadiona pa ne opravičuje velikih investicij v stadion. Nova Gorica, kraj s približno 13.500 prebivalci (ožja regija jih ima približno 36.000) je lahko ponosna na svoj klub, ne glede na to, da je trenutna uvrstitev na lestvici prve lige zelo zaskrbljujoča.

ZGODOVINA

Novogoriška ekipa svoje tekme vse od leta 1963, ko je prišlo do preselitve iz Šempetra v mesto vrtnic, igra na stadionu v Športnem parku, ki je v desetletjih razvoja močno spreminjal svojo podobo. Če je bila tedanja postavitev stadiona skoraj na obrobju mesta, pa se danes objekt nahaja v samem mestnem središču.

Prvi večji poseg se je na stadionu zgodil leta 1977, ko je bila za državno prvenstvo Jugoslavije v atletiki zgrajena prva tribuna s prostorom za okrog 600 obiskovalcev. V osemdesetih letih je bila povsem prenovljena. Preostala publika je tedaj športne dogodke spremljala s travnate grive. Dograditev je stadion doživel v letu 1993, ko so odprli novi del oz. podaljšek prvotne tribune. Otvoritveno tekmo 13. oktobra med mladinskima (U-18) reprezentancama Slovenije in Italije si je tedaj ogledalo več kot 3000 ljubiteljev nogometa. Končni rezultat je bil 6:3 za Italijane, pri katerih sta igrala tudi zvezdnika svetovnega nogometa Francesco Totti (dosegel je gol) ter Marco Di Vaio. Čast domačega kluba je na tekmi branil le takrat 17-letni Marko Vogrič. Tako na starem kot na novem delu tribune so namestili 2250 sedežev.

Leta 1994 je stadion dobil povsem novo atletsko stezo, šest let pozneje pa še sodobno travnato površino, ki se je v vsem tem obdobju izkazala kot zelo kakovostna. Medtem so za potrebe novinarskega dela postavili montažne prostore. Februarja 2003 je stadion v športnem parku s prijateljsko tekmo med članskima reprezentancama Slovenije in Švice, ki so jo s 5:1 dobili gostje, pozdravil krst nove umetne razsvetljave in po Ljubljani, Mariboru ter Velenju kot četrti stadion v naši domovini dobil možnost igranja nočnih tekem.

Za potrebe tekmovanja v kvalifikacijah za Ligo prvakov so v poletnih mesecih 2004 stare sedeže nadomestili z novimi sedeži z naslonjali, popolnoma prenovili in povečali slačilnice za goste ter postavili semafor. Leto zatem so novo podobo dobile tudi slačilnice za domačo ekipo. Glavna tribuna pa se je s težko pričakovano streho predstavila marca 2007. Stadion je v lasti mestne občine Nova Gorica, njegov upravljavec pa je Športni zavod Nova Gorica.

Kratki kronološki pregled posodobitev in dograditev:
1964 – vzpostavitev igrišča in atletske steze
1977 – zgrajena prva tribuna, ob cilju atletske steze
1993 – dograjen večji del glavne tribune
1994 – popolna prenova atletske steze
2000 – povsem nova nogometna površina
2003 – februarja otvoritev umetne razsvetljave
2004 – julija zamenjava sedežev in postavitev semaforja; pridobitev licence Evropske nogometne zveze UEFA
2007 – spomladi postavitev strehe nad glavno tribuno in ureditev okolice

Opomba: ZGODOVINA povzeta po spletni strani ND Gorica.

OPIS STADIONA

Stadion sestavljata glavna tribuna na zahodni strani ter stojišča (z nekaj mini sektorji sedišč) preko glavne tribune, na vzhodni strani stadiona. Na mini sektorjih sedišč so nameščeni plastični sedeži z naslonjali. Notranji del ograje vzhodnega stojišča je pobarvan v klubskih barvah – belo in modro.

Za goloma ni tribun, niti stojišč. Ves prostor zasede atletska steza. Za golom na južni strani je majhen semafor. Za golom na severni strani – v kotu, ob pomožnem vhodu na stadion, je prostor za gostujoče navijače.

KAPACITETA IN OBISKANOST

Glavna tribuna sprejme 2.154 gledalcev (sedeži z naslonjali). Razdeljena je na tri večje sektorje: A (597), B  1 in B 2 (skupaj 1.112) in C (445). Na vzhodnem stojišču je nekaj mini montažnih tribun, ki lahko skupaj sprejmejo 156 gledalcev (sedeži), ostalo so stojišča. Za golom je še prostor za gostujoče navijače, z mini tribuno – stojišča. V klubu ocenjujejo kapaciteto teh stojišč na 100 gledalcev. Sicer za goloma ni prostora niti za stojišča. Skupna kapaciteta stadiona je 2.310 sedežev, če k temu dodamo še stojišča, lahko kapaciteto zaokrožimo na 3.000. Seveda pa bi lahko kot pri večini stadionov v Sloveniji v primeru potrebe kapaciteto občutno povečali.

V letošnji sezoni se je na šestih domačih tekmah po podatkih NZS zbralo skupaj 3.210 gledalcev (ravno za en poln stadion), kar je v povprečju 535 na tekmo. Vsekakor zelo slab obisk, sploh če upoštevamo netočnost teh podatkov.

Revija SNL (2008/2009) navaja kapaciteto stadiona 3.100 in največji obisk stadiona 3.000.

Kakor so nam pri predstavitvi stadiona v Spodnji Šiški z informacijami pomagali Green Dragonsi, tako so nam pri predstavitvi Športnega parka z informacijami pomagali novogoriški Terror Boysi … Največje število kakih tujih navijačev na stadionu je zagotovo število navijačev Rome na tekmi 1. kroga pokala UEFA septembra 2000, bilo jih je okrog 700, največje število slovenskih gostujočih navijačev pa pripada Tifozom iz Kopra, ki jih je bilo decembra 1991 v Novi Gorici približno 200-250. Največje število Goriških vrtnic se je zbralo maja 1996 na tekmi proti Olimpiji, bilo jih je 150-200 (takrat je bil s približno 4500 gledalci postavljen tudi rekord gledanosti novogoriškega stadiona), največje število Terror Boysov pa proti Kopru na zadnji tekmi sezone 2003/2004, ko se nas je zbralo približno 180.

Razmišljanje o razlogih nizke obiskanosti novogoriškega stadiona, ki ga lahko preberete v nadaljevanju tega članka, smo objavili v intervjuju s Terror Boysi (18. aprila 2009).

Na različnih mestih je že večkrat potekala debata, zakaj v Novi Gorici (pa tudi v nekaterih drugih slovenskih mestih) preprosto ni dovolj zanimanja za domači nogometni klub. Katere stvari so se spremenile od takrat, ko se je tudi v Novi Gorici znalo zbrati od 2000 do 3000 gledalcev? Lahko povzamete bistvene ugotovitve?

Terror Boys: “Najverjetneje je glavni problem v tem, da je Nova Gorica kot mesto v zadnjih letih postalo, če se nekoliko primitivno izrazimo, preveč šminkersko. Okolje z visokim življenjskim standardom, delovnimi mesti v casinojih in bogatimi ljudmi pač ni ravno idealno za popularizacijo nogometa. Poleg tega je publika postala preveč razvajena in zahtevna. Trije zaporedni naslovi prvaka so imeli za posledico, da je za novogoriško občinstvo slovenska liga postala dolgočasna in zdaj bi za večjo prisotnost publike naši nogometaši morali doseči že kak uspeh na višjem nivoju, npr. uvrstitev v skupine UEFA-e. Mnogi sicer omenjajo, da je problem tudi bližina Italije in s tem možnost neposrednega spremljanja precej bolj zanimive italijanske lige, zaradi česar trpi lokalni klub, a bržkone nimajo v celoti prav. Italija je bila namreč pred trinajstimi leti, ko je bilo na našem stadionu povprečno okrog 3000 gledalcev, prav tako blizu kot danes, tako da je verjetno problem bolj v prej omenjenih stvareh.”

Celotni intevju najdete med aprilskimi članki: povezava.

OCENJEVANJE

Sektor za domače navijače: ocena 5 – navijaču neprijazna tribuna

Terror Boysi so navijali na majhnem sektorju preko glavne tribune. V klubu ocenjujejo kapaciteto sektorja na 120 sedišč – toliko namreč znaša število sedežev, ki jih je možno namestiti na ta sektor (in jih je verjetno toliko nekoč tudi bilo nameščenih). Danes je od 160 sedežev ostalo le še 91. Plusi sektorja: gre za navijaško tribuno, na sektorju ni kletke. Pomanjkljivosti: na sektorju so sedeži z naslonjali, montažna tribuna je brez strehe in ni za golom, med igriščem in tribuno je atletska steza.

Sektor za gostujoče navijače: ocena 5 – navijaču neprijazna tribuna

Zadnje čase gostujoče navijače, vsaj take, ki bi po mnenju policije lahko bili “nevarni”, skoraj vedno namestijo v kot za golom pri pomožnem vhodu, kjer je zdaj standardno mesto za gostujoče navijače. Včasih so jih nameščali tudi na konec glavne tribune, na C sektor (kjer so nekajkrat bili nameščeni tudi Terror Boysi), kamor občasno še vedno namestijo t. i. “nenevarne navijače”, npr. Ravbarje ipd., čeprav zadnja leta tudi njih skoraj vedno namestijo na standardno mesto za gostujoče navijače. V začetku 90-tih, ko je bila glavna tribuna še precej manjša, so gostujoče navijače nameščali na vzhodno stran stadiona, kasneje je bila nekaj časa popularna majhna montažna tribuna ob glavni tribuni, katere sedaj ni več, nekajkrat do zdaj pa se je tudi v zadnjih letih zgodilo, da so zaradi varnostnih razlogov oziroma prevelikega števila gostov le-te namestili na vzhodno stran (npr. na tekmah Primorje-Dinamo, Gorica-Roma).

Mini tribuna za gostujoče navijače je pomaknjena bolj proti stranskemu vhodu na vzhodni strani, v kot, ker neposredno za golom prostora ni. Na tribuni ni sedežev. Kot smo zapisali že pri podatkih o kapaciteti, v klubu ocenjujejo kapaciteto tega stojišča na 100. Pomanjkljivosti stojišča: ni strehe, atletska steza med igriščem in tribuno, glede na njen izgled pa ji ne moremo reči niti, da je tribuna, ne glede na to, da je samo montažna. Pravzaprav je malce cinično ob običajno prazni veliki tribuni gostujoče navijače postavljati na oder, ki bi bil kvečjemu  primeren za pevski zbor. V Novi Gorici bi morali za gostujoče navijače neprimerno boljše poskrbeti.

Izgled stadiona: ocena 7 – povprečno

Novogoriški stadion je še en v vrsti kombiniranih – nogometnih in atletskih. Stadion so dogradili in potrebno je priznati, da je na prvi pogled všečen. Tudi za udobje gledalcev na glavni tribuni so poskrbeli. Vsakih nekaj let presenetijo s kakšno prenovo in po tej plati so lahko zgled lastnikom oziroma upravljalcem stadionov po Sloveniji. Moteča je atletska steza in odsotnost pravih navijaških tribun. Želimo si, da bi bila naslednja investicija usmerjena v izgradnjo navijaških tribun. Glede na slabo obiskanost tekem Gorice in majhnost kraja oziroma regije gradnja večjega stadiona ne bi bila rentabilna, niti smiselna. Goriški stadion prejme za izgled več ali manj maksimalno oceno – sedmico, ki bi jo lahko dodelili majhnim stadionom z enim (ali tudi kakšnim več) objektom.

Skupna ocena: 6 – še prebavljivo

Povprečje vseh treh ocen da zaokroženo slabo šestico. Izrekamo pohvale za redne dograditve in modernizacije stadiona. A z našega vidika do najbolj pomembne investicije in dograditve še vedno ni prišlo – prave navijaške tribune še vedno čakamo. Goriškemu stadionu skupno oceno močno zmanjšuje ravno odsotnost navijaških tribun. Izzivov za prihodnost torej ne manjka.

Stadioni: pred naslednjim krogom

Trenutna lestvica po štirih predstavljenih stadionih – Spodnja Šiška Ljubljana, Mestni stadion Ptuj, Bonifika Koper in Športni park Lendava – po različnih kriterijih.

SKUPNA OCENA:

1. Bonifika Koper                  6

1. Mestni stadion Ptuj           6

1. Spodnja Šiška Ljubljana   6

4. Športni park Lendava       5

IZGLED STADI0NA:

1. Športni park Lendava    7

2. Bonifika Koper                6

2. Mestni stadion Ptuj         6

2. Spodnja Šiška Ljubljana 6

DOMAČA TRIBUNA:

1. Bonifika Koper               6

1. Mestni stadion Ptuj        6

1. Spodnja Šiška Ljubljana 6

1. Športni park Lendava     6

GOSTUJOČA TRIBUNA:

1. Bonifika Koper                7

1. Spodnja Šiška Ljubljana 7

3. Mestni stadion Ptuj         5

4. Športni park Lendava     3

KAPACITETA SEDEŽEV

1. Bonifika Koper                2.683

2. Spodnja Šiška Ljubljana  2.308

3. Mestni stadion Ptuj         2.207

4. Športni park Lendava      2.011

Povezave do predstavitve stadionov:

Športni park Lendava

Bonifika Koper

Mestni stadion Ptuj

Spodnja Šiška Ljubljana

Spodnja Šiška Ljubljana

Stadion v Spodnji Šiški je nekako iz drugega plana postal osrednji ljubljanski stadion. Z obnovo bežigrajskega se bolj skorajda ne bi moglo zaplesti, z izgradnjo novega stadiona v Stožicah zavlačevati, medtem pa Bežigrad danes spominja na neurejen travnik sredi ruševin, ostalim ljubljanskim stadionom pa niti ne moremo reči stadioni. Ne po izgledu ne po obisku. Po slednjem ne zmorejo konkurirati niti vaškim klubom. Stadion v Spodnji Šiški je pred kratkim doživel nekaj lepotnih sprememb, vendar – kako ironično – tisti, ki so na njem vedno igrali (NK Ljubljana oziroma njegovi predhodniki), so bili na nek način z njega izgnani (nekoč simbolično najemnino za NK Ljubljana so dandanes zamenjali občutno višji zneski) in igrajo četrtoligaške tekme na pomožnem igrišču, tisti, ki pa danes igrajo na njem (Interblock, Olimpija), čakajo na nova stadiona in ga, tako je videti že po odnosu navijačev, ki se v nizkih številkah podajajo na tekme v Spodnjo Šiško, ne vzamejo za svojega. Prvi klub je klub brez navijačev, ki navijajo za sendvič in pijačo, drugi klub pa skorajda ne zmore napolniti tribune s povprečno kapaciteto tudi za slovenske razmere. In če imate občutek, da je nogomet na stadionu v Spodnji Šiški neke vrste vsiljivec, se verjetno ne motite. Tu domuje atletika pa tudi igrišče je zelo kratko in na njem se je lažje braniti kot napadati. Da ni navijaških tribun za goloma, pa je itak odvečno navajati.

ZGODOVINA

Železniška uprava v Ljubljani, ki je bila že po svoji naravi dolžna pomagati svojemu železničarskemu klubu, se je leta 1929 odločila prepustiti klubu prostor v najem za izgradnjo igrišča. Klub je plačeval le simbolično najemnino. Železniška direkcija je s tem ogromno prispevala k napredku kluba. Načrte je pripravil inž. Bloudek, po njegovem predlogu so zgradili okoli normalno velikega nogometnega igrišča 400 metrov dolgo tekališče. Vse delo pri gradnji so opravili člani kluba sami s prostovoljnim delom in na lastne stroške.

Igrišče so do leta 1939 dopolnili s kolesarskim in motornim dirkališčem, ga opremili z najnujnejšimi garderobami, ograjami in podobnim. Želje vodstva in članstva pa so bile večje: igrišče so želeli preurediti in dozidati v stadion. Spomladi 1940 so začeli rušiti stare naprave in graditi nove. Stadion je obdajal najprej nasip, namenjen gledalcem, nato dirkališče za motorje in kolesa ter tekališče z lahkoatletskimi napravami, na severni strani igrišča so postavili zidano garderobo in leseno tribuno. ŽSK Hermes je tako dobil največjo športno napravo v Sloveniji.

Leta 1946 so začeli na FD Železničar pripravljati načrte za nov, razširjen stadion. Gradbeni odbor je pripravil perspektivni načrt za gradnjo velikega železničarskega športnega parka in leta 1949 so začeli z deli. Glavno pozornost so namenili gradnji velike zidane tribune, ki so jo dokončali 1953. Preuredili so nogometno igrišče ter atletske naprave, odstranili pa so dirkališče. Povečali in dopolnili so nasip okoli glavnega igrišča, tako da je stadion sprejel celo do 30.000 gledalcev. Pod tribuno so pridobili dovolj prostora za garderobe, sanitarije, sejne sobe itn. Stadion so temeljito posodobili leta 1990.

Opomba: ZGODOVINA povzeta po forumu Špediterjev Šiška.

OPIS STADIONA

Stadion danes sestavljata glavna tribuna ter mala pomožna, ki je preko glavne tribune. Glavno tribuno sestavlja več sektorjev, eden izmed njih je namenjen VIP-u.

Na mali tribuni so štiri betonske stopnice, na katerih so večinoma nameščeni plastični sedeži z naslonjalom, preostali del pa so stojišča oziroma sedišča (beton). Na koncu male tribune se nahaja manjši prostor za navijače (stojišča).

Za goloma ni tribun, bi pa lahko bila za nizko ograjo vsaj stojišča po celotni dolžini polkroga (asfalt) – za atletsko stezo. Takoj za tem je še nasip, prav tako po celotni dolžini polkroga. Podobno je za drugim golom. Za golom na južni strani je ogromen semafor.

V sklopu stadiona (na koncu tribun) je lokal.

KAPACITETA IN OBISKANOST

Na glavni tribuni je nameščenih skupno 1.885 plastičnih sedežev z naslonjalom, na mali tribuni pa 423 plastičnih sedežev z naslonjalom (beri sarkastično: zelo verjetno je, da se število sedežev na mali tribuni glede na situacijo od časa do časa malenkostno spremeni). Na stadionu je tako skupno 2.308 sedišč, kar uvršča stadion v Spodnji Šiški v veliko skupino manjših slovenskih stadionov. Nekaj stojišč je še na mali tribuni, tako da lahko kapaciteto stadiona zaokrožimo pri številki 2.500. Če bi bilo potrebno, bi lahko za goloma usposobili še dodatna stojišča, za skupno kapaciteto približno 3.000 gledalcev. Vendar stojišča za goloma v Spodnji Šiški niso v uporabi.

Novinarji, ki poročajo s stadiona v Spodnji Šiški, so večinoma eni tistih, ki občutno pretiravajo s številkami. Medtem, ko slovenski novinar v povprečju pretirava s podatkom o obiskanosti tekme za 1/3, se pretiravanje s številkami s tega stadiona zna tudi približati ali celo preseči 1/2. K sreči lahko v časopisu prebiramo tudi zapise s tekem, ko se poročevalci s Spodnje Šiške celo zmorejo približati realni številki. A to so le izjeme, ki potrjujejo pretiravanje (ki sicer velja več ali manj za vse slovenske stadione).

Uradni podatki delegatov Nogometne zveze Slovenije kažejo, da si je v tekoči sezoni šest tekem Olimpije (na katerih je igrala kot domačin) ogledalo skupaj 9.500 gledalcev oziroma 1.583 na tekmo. Istočasno si je v istem obdobju pet tekem Interblocka (na katerih je igral kot domačin) ogledalo skupaj 2.850 gledalcev oziroma 570 na tekmo. Podatki delegatov so običajno bolj realni od podatkov novinarjev, verjetno tudi zaradi nepristranskosti oziroma nenavijaštva za klub, ki je v vlogi domačina. Kljub temu so tudi ti podatki krepko pretirani, kar kaže na dejstvo, da so se poleg ljubiteljev nogometa deloma tudi delegati dali zavesti pretiravanju novinarjev. Še eno dejstvo pa je, da so le redki, ki vedo vsaj približno točne kapacitete sedišč slovenskih stadionov. Če bi poskušali ugibati o realni številki obiska v letošnji sezoni stadiona v Spodnji Šiški, bi zapisali, da si je šest tekem Olimpije ogledalo med 5.000 in 6.000 gledalci oziroma v povprečju med 800 in 1000 na tekmo, o Interblocku pa raje ne bomo niti ugibali, ker ga po obiskanosti prehitevajo tudi vaški petoligaški klubi. Domnevnih 570 gledalcev na tekmo Interblocka je tako le v domeni znanstvene fantastike.

Zanimiva je razlika med ogledi tekem Olimpije in Interblocka kot domačina (vmes sta bila že namreč dva mestna derbija). Resda drugačnega razmerja nismo niti pričakovali, je pa tudi to pokazatelj, kdo je izvirni klub s tradicijo in navijači v Ljubljani.

OCENJEVANJE

Sektor za domače navijače: ocena 6 – še prebavljivo

Navijači Olimpije Green dragonsi običajno navijajo na začetku glavne tribune (poleg sektorja VIP). Na tem sektorju je nameščenih 280 plastičnih sedežev z naslonjali. Plusi sektorja: gre za pravo tribuno s streho, na sektorju ni kletke, dvignjen položaj omogoča boljše spremljanje nogometa na igrišču. Pomanjkljivosti: na sektorju so sedeži z naslonjali, tribuna ni za golom, ni navijaška tribuna, med igriščem in tribuno je atletska steza.

Drugače pa Dragonsi svoje tribune na tem stadionu v bistvu nimajo, saj je stadion v Spodnji Šiški  za njih le prehodni objekt. Na običajnih tekmah so nastanjeni na tribuni, ki jo predstavljamo v zgornjem odstavku (sektor desno od VIP-a), na večjih tekmah pa na dveh zadnjih sektorjih glavne tribune (zraven lokala, desno in levo od vhoda na tribuno – na zadnjem sektorju so pogosto nastanjeni gostujoči navijači). Na obeh zadnjih sektorjih je nameščenih skupno 737 sedežev.

Sektor za gostujoče navijače: ocena 7- povprečno

Gostujočim navijačem je načeloma namenjeno stojišče na mali tribuni (letos so bili tam nameščeni npr. Celjski grofje, kakor tudi Green dragonsi na mestnem derbiju med Interblockom in Olimpijo). Gostujoče navijače so do sedaj selili po stadionu. Viole npr. desno od VIP-a, ostale ob lokalu, sedaj pa skoraj izključno na tribuni – stojišču ob progi. Stojišče na mali  tribuni ima metrsko ograjo s prednje strani, ki služi za oglaševanje. Krajša ograja je tudi z leve strani. Pomanjkljivosti stojišča na mali tribuni: ni strehe, ni za golom, atletska steza med igriščem in tribuno, je pa k sreči vsaj navijaška tribuna. Na sektorju poleg lokala na glavni tribuni je nameščenih 335 plastičnih sedežev z naslonjali. Če bi kot sektor za gostujoče navijače ocenjevali tega, bi prejel enako oceno kot sektor za domače navijače – šestico.

Zaradi prihajajočega derbija med Olimpijo in Mariborom (prvega na tem stadionu) se je upravljalec in lastnik stadiona (Zavod Tivoli) odločil gostujoče navijače namestiti na stojišču na mali tribuni, ki je temu namenu služilo že pred leti. Ko je recimo v prvi ligi igrala še NK Ljubljana, so bili Dragonsi na “gostovanju” vedno na tej tribuni. Pred derbijem z Mariborom pripravljajo celo dodatno kletko oz. visoke ograje na tem delu tribune. Upajmo, da le začasno, da nam ne bo potrebno v kratkem drastično nižati oceno stadiona.

Izgled stadiona: ocena 6 – še prebavljivo

V Sloveniji je kar nekaj stadionov, ki so kombinacija nogometnega in atletskega stadiona. Glavna, nedolgo posodobljena tribuna s streho, na drugi strani mala tribuna, seveda brez strehe, ogromen semafor, reflektorji (resda ne takšni kot na Areni Petrol ali v Ljudskem vrtu; za licenciranje za naslednjo sezono imajo premajhno moč), okrepčevalnica v sklopu stadiona – ena redkih na slovenskih stadionih, kjer obiskovalci lahko uživajo ob pogledu na – za oko privlačno igrišče. In atletska steza ter kratko igrišče. Navijaškim tribunam se lahko nadejamo šele v Stožicah. V Spodnji Šiški so sicer pred leti planirali prenovo, da bi pokrili malo tribuno in uredili tribuni za goloma v stojišča.

Skupna ocena: 6 – še prebavljivo

Povprečje vseh treh ocen da dobro šestico. Pohvale izrekamo za namestitev novih plastičnih sedežev. Ko bosta izgrajen stadion v Stožicah in obnovljen bežigrajski stadion, bomo na Spodnjo Šiško hitro pozabili. In tudi prva liga na tem stadionu bo verjetno za dolga leta nedosegljiva. Na stadionu domuje atletika. In prav je, da ji nogomet in prva liga čimprej vrneta štafetno palico.

« Previous Page — Next Page »