Intervju s Terror Boysi

29.12. 2012 od admin
V kategoriji Novice

Comments Off on Intervju s Terror Boysi

Na zadnji domači tekmi lanskega novembra so se Boysi odlično predstavili ob svoji 20-letki. Letos smo vsi pričakovali nadaljevanje pozitivnega trenda, vendar so bile predstave na novogoriški tribuni premosorazmerne predstavam goriških nogometašev na igrišču. Padla je številčnost navijačev na tribuni, posledično tudi zagon in predstave novogoriških ultrasov. Njihovi cilji za pomlad so podobni tistim, ki so si jih zadali ljubljanski in koprski ultrasi v včeraj oziroma predvčeraj objavljenih intervjujih na fotoultras.si.

Kako se ocenjujete v jesenskem delu sezone 2012/13?

Z eno besedo – porazno. Po reorganizaciji smo imeli bržkone najboljšo sezono, ki jo goriško navijaštvo pozna, saj smo postavili višje standarde glede izgleda tribune, pa tudi povprečna številčnost (tako doma kot v gosteh) je bila glede na velikost našega mesta in specifiko goriške nogometne/športne (ne)mentalitete praktično optimalna, zato smo v jedru skupine pričakovali, da bomo v letošnji najmanj držali to konstanto, ali pa zadevo popeljali na še rahlo višji nivo, vendar je nedolgo po začetku prvenstva sledilo bridko spoznanje, ko se je še enkrat več ponovil že poznan scenarij in sledil je občuten padec zagretosti in volje med člani, kar se je nazorno pokazalo predvsem v številu ter posledično seveda tudi na izgledu tribune na domačih tekmah in pa kvalitetno oddelanih gostovanjih, ki jih je bilo le za vzorec in na katerih smo bili, podobno kot na domačih tekmah, prisotni več ali manj isti ljudje.

Na zadnji domači tekmi lanskega novembra se je skupina odlično predstavila ob svoji 20-letki; letos smo vsi pričakovali nadaljevanje pozitivnega trenda, vendar so bile predstave na novogoriški tribuni premosorazmerne predstavam goriških nogometašev na igrišču; na fotografiji letošnja zadnja domača tekma proti Muri 05

Letošnja zadnja domača tekma proti Muri 05

Kakšna je bila obiskanost vaše tribune v jesenskem delu sezone, tako doma kot na gostovanju?

Kot rečeno je obisk na naši tribuni letos občutno padel in to celo za več kot 50 %, če vemo, da je bila povprečna cifra v lanski sezoni na domačih tekmah konstantno nekje med 30-40 ljudi (na najatraktivnejših tekmah tudi krepko čez 50 ljudi), je le-ta v jesenskem delu znašala v povprečju okoli 15 ljudi. Nemalokrat je bila cifra tudi 10, šele proti koncu jeseni smo uspeli cifro dvigniti tam do 25 ljudi, po drugi strani pa so bila gostovanja večinoma oddelana v cifri od 5-10 ljudi, kar je pri nas že stara navada in s čimer smo, glede na trenutno nič kaj rožnato stanje v skupini, vseeno zadovoljni.

Mnenje o navijanju na tekmah reprezentance Slovenije in vaša številčnost na teh tekmah.

Navijanje na reprezentanci je (in kot kaže še lep čas tudi bo) pereč problem, vendar pa ima levji delež pri ustvarjanju tako medlega navijaškega vzdušja tukaj predvsem NZS, ki je že večkrat pokazala svoj odklonilen odnos do organiziranih navijačev in v izjavah tega ali onega predsednika smo navijači v minulih letih bili prisiljeni požreti marsikatero, pa recimo temu neprimerno izjavo, da ostanemo v mejah olike. Ustvarjanje napetosti na relaciji LJ/NZS – MB pod nobenim pogojem ne more biti koristno za slovenski reprezentančni nogomet, kaj šele za obuditev navijaškega vzdušja, kakršno je vladalo v kvalifikacijskem ciklusu za SP v Južni Afriki, ali pa tistega iz časov Zlate generacije. Predvsem v trenutnih razgretih socialno-političnih razmerah, ko se zdi, da so Viole in GD bližje kot kdajkoli poprej, vidimo priložnost, da se z vidika nas organiziranih navijačev pristopi k vprašanju reprezentančnega navijanja složno, saj le združeni lahko naredimo nek presežek v smislu navijanja, navijaškega repertoarja in koreografij, kot ga v Sloveniji še ni bilo. Seveda pa se mora tudi NZS začeti zavedati, da se navijači ne bodo pustili podcenjevati in da bodo tak odnos, kot ga bodo do nas gojili, od nas nazaj tudi dobili. V NZS-ju in raznoraznih MNZ-jih se okoli vlači toliko lobijev (in nepotizma), ki slovenskemu nogometu samo škodujejo na račun polnjenja lastnih žepov in uresničevanja interesov, ki s športom kaj šele z nogometom nimajo veliko skupnega. Kar pa se tiče naše prisotnosti na reprezentančnih tekmah je slednja rekordno nizka. Razlogov zato pa je več, večino jih lahko izluščite v zgornjih stavkih, gre pa v prvi vrsti za nestrinjanje s politiko NZS-ja, do tega, kdo je predsednik NZS-ja in kaj se je z reprezentanco v zadnjem dobrem letu dni naredilo, pa tudi do odnosa nekaterih igralcev, ki reprezentanco jemljejo kot drugi vir zaslužka. Večina se nas ne poistoveti s tako reprezentanco, saj kot pravi domoljubi verjamemo, da mora obstajati kult reprezentance, kjer se od vseh, ki oblečejo njen dres, pričakuje, da bodo v njem za grb in zastavo prelivali znoj in kri. Zato se na tekmah Slovenije trenutno zbere le peščica TB.

Kakšni so vaši načrti za spomladanski del sezone?

Predvsem upamo, da se bosta v Novi Gorici spet prebudili strast in volja pri naših članih, zlasti mladini, na kateri bo nekoč ležala prihodnost goriškega navijaštva. Zavedamo se, da se tega ne more narediti načrtno, saj je od vsakega posameznika odvisno kaj in kako čuti pri sebi, vendar ne glede na številčnost in nezanimanje smo v jedru skupine že lep čas odločeni, da se bomo vsi najzvestejši zbrali in po svojih najboljših močeh podpirali naš ljubljeni klub doma in v gosteh, saj si brez njega ne moremo predstavljati našega vsakdanjika. Ob tej priložnosti v imenu jedra skupine pozivamo vse, zlasti goriško mladino, ki prebira te stavke, naj se angažirajo in posvetijo nekaj svojega prostega časa in zagnanosti svoji grupi in podprejo svoj lokalni klub – Gorico. Čas je, da Nova Gorica zaživi s svojim klubom in čas je, da Goričani začnejo živeti za svoj klub, saj v današnjih časih zvestoba in pripadnost nečemu pristnemu in ljudskemu, s čimer se lahko vsi enakopravno poistovetimo, pomenita več kot pa brezciljno zapravljanje prostega časa in potenciala mladih ljudi. Želimo si, da bi naše mesto spet pridobilo nogometni utrip in da bi se vsi, ki se ponosno imenujemo za Goričane, spet zbrali na našem Svetem Vzhodu v čim večjem številu. To je vizija – kar bo, pa je odvisno od odločitve vsakega posameznika, ki bo bodisi to sprejel, ali ne.

Proslava 20-letke na lanski tekmi proti Muri 05

Ste v prijateljskih odnosih z navijaško skupino Small Faces iz Kranja. Kako je prišlo do tega prijateljstva in ali gre zgolj za prijateljstvo med posamezniki, ali lahko rečemo, da gre za prijateljski navijaški skupini?

Gre za dolgoletno poznanstvo med še peščico staroselcev iz naše skupine in posameznikov iz vrst Small Facesov, ki sega že v obdobje 90-ih let prejšnjega tisočletja. Naključje je hotelo, da je naša ponovna reorganizacija prišla malo pred njihovo, zato je bilo med obojimi morda začutiti enako energijo, ki vlada v skupini v takem obdobju in prišlo je do prijateljskega snidenja po predzadnji prvenstveni tekmi v lanski sezoni. Gre pa tukaj za osebne stike med posamezniki, na nivoju grupe se namreč ne gremo nekih prijateljstev, saj je naša scena že tako majhna pa tudi masa ljudi v grupah je premajhna, da bi videli smisel v nekih koalicijah in podobnih zadevah. Kot grupa gojimo do SF nevtralnost, osebna poznanstva in prijateljstva pa so stvar posameznikov in njihovih osebnih odločitev.

Polepšali ste sektor z grafiti, nekaj ste naredili tudi na samem marketingu skupine. Lahko rečemo, da se je skupina po ponovni reorganizaciji sedaj utrdila?

Po vsej logiki bi se morala skupina po taki sezoni kot smo jo imeli mi po vnovični reorganizaciji utrditi, vendar smo še v prejšnjih odgovorih navedli nekatere razloge, zakaj temu ni tako, tako da lahko rečemo, da trenutno Terror Boysi popolnoma stagniramo oziroma bolje rečeno vegetiramo in »čakamo« na boljše dni z upanjem, da bodo tisti Goričani, ki so (bili) del naše zgodbe v sebi poiskali nekatere odgovore in z (ne)dejanji pokazali, kaj čutijo do grupe. Olepšava našega sektorja in obuditev marketinga skupine sta bili potezi, s katerima smo upali še dodatno spodbuditi člane in grupo še bolj približati njenim članom in lokalni skupnosti.

Kakšno je vaše mnenje glede protestov po Sloveniji in kakšno vlogo lahko pri tem odigrajo navijaške skupine?

Bil je že skrajni čas, da narod odpre oči in pobegne iz zadušljivega kokona, v katerega nas je oblast (leva in desna) tlačila vsa ta leta in leta z namenom, da bi nas spremenili v čredo pokornih ovac, ki bi se pustile slepo voditi v vedno slabših ekonomsko-socialnih pogojih in bi v sebi zatrle legitimno pravico in dolžnost do upora proti izkoriščevalski oblasti. Od vedno stojimo za tem, da politika na tribuni nima kaj iskati, še manj pa se izražati – to je svobodna pravica vsakega posameznika, ki pa grupe ne sme izkoristiti za svoje politične cilje, vendar smo vsi člani znotraj grupe enotni v občutku gnusa in prezira do celotne politične garniture in ljudi, ki tvorijo vse do zadnjega kotička političnega prostora pri nas in ki za ceno obstanka na oblasti med ljudmi umetno ustvarjajo delitve ter spore, ki narod razdvajajo, saj se še kako bojijo, da bi slednji enotno nastopili proti njim in njihovim hlapcem, ki ščitijo njih edini interes (oblast oziroma prevedeno v jezik običajnega človeka: moč in denar) in branijo na ulicah, sodiščih in v mednarodni skupnosti. Menimo, da nobena cena ni previsoka, da se Slovenijo osvobodi te, v »demokracijo« zavite tiranije.

Po številnih – tudi neupravičenih – aretacijah protestnikov, ki niso kršili nobenega zakona, nekateri niti niso protestirali, tudi širša javnost spoznava, kakšno represijo doživljajo navijači. Sodni organi in organi prisile imajo vedno prav in zadnjo besedo. Kakšno je vaše mnenje? Lahko navijači to represijo nad širšo množico izkoristimo za opozarjanje (in na kakšen način), da se navijačem že leta dogajajo krivice? Bodo spopadi med policisti in demonstranti na protestih po Sloveniji vplivali k hitrejšemu sprejetju zakona o navijačih?

Ne gre za spopad med policijo in navijači. Gre za spopad med oblastjo in narodom in vsi vemo, kam sodi policija in kam navijači, ki so skozi zgodovino stali v prvih vrstah pri rušenju nedemokratičnih sistemov tako v srednji in vzhodni Evropi kot tudi v širšem svetovnem merilu, kar je edino logično, saj navijač ni nič drugega kot povsem normalen državljan, ne pa drugorazredni razbijač, ekstremist in nasploh krivec za vse, kar je v državi gnilega, kot je to zadnja leta vse bolj intenzivno in skrajno spretno ter oportunistično (predvolilne kampanje) na perverzen način počela oblast v Sloveniji. Kakorkoli stvar obrnemo, narod vedno izide kot zmagovalec. Upamo in srčno želimo, da bo trenutno stanje in nova spoznanja, ki so narod pognala na ulico, ljudi pripeljala k dokončnemu razbitju mita o navijačih-dežurnih krivcih in najhujših barabah tega sveta in da se bo na nas gledalo kot na enakopravne in svobode željne ljudi, ki se od večine razlikujemo le po tem, da živimo za svoj klub 24/7 in da zanj gremo prek vseh meja. Zato ni potrebe po takih zakonih, ki bi pozornost odvračali od dejanskih problemov, s katerimi se soočamo, temveč so potrebne radikalne spremembe v sami politični strukturi, ki naj se začnejo na samem vrhu in segajo do najglobje korenine tega sistema, kar upamo, da bodo ljudje uvideli. In se temu primerno tudi angažirali. Navijaške skupine so vedno bile in bodo zrcalo družbe, v kateri živimo, ker so brutalno resničen pokazatelj tega, v kakšnem svetu živimo, brez vsakršne olepšave. Poleg tega pa navijaška skupina temelji na enakopravnosti, zvestobi in povezanosti – vrednotah, ki so že zdavnaj izgubile svojo veljavo v današnji družbi, predvsem po zaslugi politike in interesov kapitala, ki slednjo krojijo.

Terror Boysi slavijo 20-letnico, 29. 11. 2011:

[fotoultras]EqRBX4Nn0kI[/fotoultras]

Pregled jeseni 2012:

14. 7. 2012: Gorica-Maribor, 1. krog 1. SNL: