Kotiček za navijače – 9. 12. 1992

Datum izida: 9. december 1992

Športni park Beltinci

Beltinci, kraj s približno 2.300 prebivalci, je po Sloveniji verjetno najbolj znan po Vladu Kreslinu in Beltinški bandi, po Folklornem festivalu in po gradu ter grofici Zichy. Tej trojici pa je potrebno dodati še beltinški nogomet. Natančneje NK Beltinci oziroma NK Potrošnik, saj so nekoč sloveli kot eden najbolj nogometnih krajev v Sloveniji. Klub je po kar nekaj blestečih sezonah v prvi nogometni ligi neslavno padal vsako leto v nižjo ligo, dokler ni na koncu povsem ugasnil.

Zanimanje za nogomet je v teh krajih še vedno zelo živo, zato so klub obudili, trenutno tekmuje v predzadnji – prvi medobčinski ligi Murska Sobota (peta liga), ambicije pa segajo še kakšno ligo višje. Ker se počasi daleč pride, se tega načela držijo tudi v Beltincih. Zaenkrat vidnejših investicij oziroma sanacij infrastrukture na stadionu še ni bilo zaslediti. Si je pa domovanje v Športnem parku v Beltincih poleg moškega nogometnega kluba našel tudi ženski nogometni klub, ki se je iz Filovcev preselil v Beltince.

V sklopu beltinškega Športnega parka najdemo še manjše travnato igrišče, ki služi kot površina, namenjena treniranju, večfunkcionalno asfaltno igrišče, osvetljeno z manjšimi žarometi ter dve igrišči za odbojko na mivki. Ob desni strani vhoda v kompleks stadiona so klubski prostori.

ZGODOVINA

Preden je nogomet v Beltincih dobil domovanje na sedanji lokaciji Športnega parka, se je nekajkrat preselil. Začetki segajo na zelenico pri cerkvi. Takrat še povsem ljubiteljski nogometaši so se zelo hitro preselili na majhen prostor na pašniku na južni strani sedanjega stadiona. Spet izredno hitro so se preselili na travnik pri Konjščaku ob cesti Beltinci-Gančani. Na tem igrišču so nogomet igrali do leta 1941, ko je nogomet v Beltincih za nekaj časa zamrl. Leta 1942 so razširili telovadišče za Šipoševo hišo ob cesti Beltinci-Gančani in tako so nogometaši dobili igrišče. Po drugi svetovni vojni so nogometašem omenjeno igrišče odvzeli in jim v zameno dali zemljišče v Cankarjevi ulici, kjer so nekaj časa igrali nogomet. Leta 1961 so začeli v beltinškem parku urejati nogometno igrišče, ki je bilo v slabem stanju. Leta 1969 so v beltinškem parku zgradili klubske prostore in s tem dobili boljše razmere za delo in tekmovanje. Sredi 80. let je bilo igrišče v zelo slabem stanju, zato so ga leta 1985 povsem obnovili. Leta 1993 so zgradili prizidek h klubskim prostorom, saj so bili obstoječi premajhni za potrebe tekmovanja v prvi ligi. Prav tako so okrog nogometnega igrišča in klubskih prostorov zgradili visoko ograjo. (Vir: Feri Maučec – 45 let nogometa v Beltincih, NK Beltinci: 1994)

V času tekmovanja v prvi državni nogometni ligi je NK Potrošnik nenehno dograjeval klubske prostore in urejal igrišče. Leta 1997 so zgradili nove tribune z VIP ložo. Na tribuni je tudi urejen prostor za novinarje in televizijske snemalce. Nove tribune, za katere je poleg kluba prispevala denar tudi Občina Beltinci, so zgradili v rekordnem času. (Vir: Feri Maučec – 50 let nogometa v Beltincih, NK Potrošnik Beltinci: 2001)

V Beltincih ima kultni status Štefan Škaper, sicer otrok Mure, danes trener tretjeligaške ekipe Odranci, ki je v Beltincih dosegel vrh svoje kariere. Svojo poslovilno tekmo je odigral na turnirju v Beltincih – 5. septembra 2004, na katerem so sodelovale štiri ekipe – zlata generacija NK Potrošnik (iz sredine 90. let), NK Mura, NK Beltinka (iz obdobja 1990/91) in takratni NK Beltinci. Škaper je po danih golih uvrščen na zelo visoko drugo mesto (s 130. goli je uvrščen takoj za murašem Ferijem Maučecom) in njegova fotografija, na kateri je ogrnjen v klubsko zastavo, še danes visi na vrhu tribun, resda zdelana od časa, vremenskih razmer in naključnih obiskovalcev tribune. Status Škaperja v Beltincih pa najboljše kaže ogromna slika Škaperja na zidu v notranjosti klubskih prostorov.

OPIS STADIONA

Na zahodni strani stadiona stoji glavna tribuna, na pol dokončana, saj je v uporabi le del tribune, ki je namenjen gledalcem. Pod tribunami je idealen prostor za slačilnice ter klubske prostore, žal pa je kriza zajela beltinški nogomet še preden so se uspeli lotiti dozidave spodnjega dela tribun. Neposredno pod in pred tribuno je tako še vedno na razpolago tudi stojišče za gledalce. Glavna tribuna bi že pred leti potrebovala nekaj manjših in večjih vzdrževalnih ter sanacijskih del; vprašanje je, če jih bo tudi dočakala.

Na vzhodni strani stadiona je še vedno betonsko stojišče, stojišče, ki je bilo v času nogometnega booma v Beltincih edina urejena infrastruktura namenjena gledalcem. Danes je stojišče že dodobra obrabljeno in potrebno prenove.

Prostor za golom na severni strani stadiona je identičen prostoru za južnim golom. Na obeh straneh je po celotni dolžini stojišča nasip zemlje, ki gledalcem omogoča boljši pregled nad igro na igrišču. Kakšen meter za severnim golom teče tudi lokalna makadamska cesta, ki je bila v času tekme v 1. ligi za promet zaprta.

Za južnim golom je pas dreves, podaljšek beltinškega parka, za tem pasom pa nekoč pomožno igrišče, ki se je pred kratkim spremenilo v zaorano njivo.

Ob stičišču vzhodnega in severnega roba igrišča stoji objekt, v katerem so slačilnice, poleg stoji semafor, vse v značilnih rumeno-modrih barvah beltinškega kluba. Poskrbeli so za boljšo gostinsko ponudbo s postavitvijo šanka, ki je odprt v času tekem.

Nogometno igrišče je nekaj časa zgledalo zanemarjeno, saj je bilo polno manjših neravnin, krti pa so stalni obiskovalci igrišča. Odkar so se nogometne zgodbe v Beltincih ponovno lotili, se je stanje vidno popravilo, še posebej pa ob preselitvi ženskega nogometnega kluba iz Filovcev v beltinški Športni park.

Če ne bi v naravno pot razvoja kluba po osamosvojitvi Slovenije presekale likvidnostne pa tudi kadrovske težave, bi ob nadaljevanju uspešne zgodbe nogometnega kluba iz Beltincev na območju Športnega parka imeli izvrstne možnosti za oblikovanje pravega nogometnega centra. Območje na jugozahodnem obrobju Beltincev (pa hkrati izrednu blizu središča kraja) ima številne prednosti in kapacitete.

KAPACITETA IN OBISKANOST

Na glavni (zahodni) tribuni je nameščenih 1.441 sedežev z naslonjali v rumeni in modri barvi – v barvah kluba. Stojišče na nasprotni strani lahko sprejme približno 1.500 gledalcev, zaradi širokih stopnic se lahko na stojišče nagnete tudi 2.000 gledalcev. Če uporabimo kriterije določanja kapacitete, ki so v rabi na strani stadioni.org, potem lahko pod glavno tribuno prištejemo še dodatnih 250 stojišč (zahodna stran), ter minimalno 100 stojišč tako za južnim kot za severnim golom. Za obema goloma sta v bistvu nasipa, kjer se je zlatih časih beltinškega nogometa brez težav znalo stisniti tudi 300 gledalcev samo za enim golom. Skupno kapaciteto stadiona bi lahko po teh kriterijih zaokrožili na 3.500, kakor pa velja za podobne stadione, ne bi bil poseben problem na stadion natisniti tudi 5.000 gledalcev. Je pa res, da bi bili v tem primeru pogoji za gledanje nogometa za večino obiskovalcev stadiona obupni.

V zlatih časih nogometa v Beltincih je stadion zaradi velikega obiska gledalcev velikokrat pokal po šivih – običajno na lokalnih derbijih s sosednjo Muro. Da ne gre za pretiravanje, je potrebno vedeti, da takrat glavne tribune na zahodni strani stadiona še ni bilo. Na tej strani je bila le manjša montažna tribunica (neke vrste zidarski oder), namenjena novinarjem. Nasplošno je bila bolj dostopna in obiskana le severna polovica zahodnega stojišča in na zahodni strani stadiona se je vedno zbiralo najmanj gledalcev. Vzhodno stojišče pa je bilo napolnjeno do zadnjih kapacitet pa tudi za obema goloma so gledalci lepo zapolnili proste kapacitete pred in na obeh nasipih.

Takrat smo lahko v časopisih prebirali novice o več tisoč gledalcih v Športnem parku. Nekatere številke pa so le bile pretirane in novinarjem so ušle izpod nadzora. Kolikšna je vsaj približna številka največjega obiska v Beltincih, širši javnosti ni znan podatek, predvidevamo, da okrog 3.000. Vsaj na podlagi neposrednih izkušenj in fotografij špekuliramo s to oceno, ki jo smatramo kot najbolj realno.

“Ko se ob nogometnem igrišču (in se samo enkrat) zbere več gledalcev kot šteje kraj prebivalcev, potem ta podatek gotovo pove, kaj nogomet v tem prelepem delu Slovenije pomeni. “Naj nogometna vas v Sloveniji” je torej kompliment in če k temu dodamo še, da se je v teh letih na teh prostorih igral lep, če ne tudi najlepši nogomet v ligi, potem ni kaj dodati,” je v uvodniku zbornika 50 let nogometa v Beltincih zapisal takratni predsednik NZS Rudi Zavrl.

Marki so bili manjša navijaška skupina, glede na velikost Beltincev resda velika, in lahko bi jih opisali kot neko vrsto mešanice fan in ultra stila. Kot največjo številko, kar se jih je kadar koli zbralo, so navajali številko okrog 120 navijačev in sicer na tekmi v Beltincih proti Muri v sezoni 1992/93 (vir: revija Ultra, št. 1).

Kot povprečno številko, v kateri so se zbirali na beltinškem stadionu v prvi polovici 90. let, navajajo številko 50 (vir: revija Ultra, št. 1).

Na stadionu je le en prostor namenjen organiziranim navijačem. Žal gre za klasično “navijaško” kletko. Kletka je bila namenjena gostujočim navijačem, je pa potrebno poudariti, da v nekaj začetnih sezonah igranja v samostojni slovenski ligi kletke še ni bilo. Takrat so gostujoče navijače locirali na najrazličnejše dele stadiona, enkrat za južnim golom, drugič na stičišče juga in zahoda, tretjič na vzhodno stojišče itn. Domači navijači Marki so se standardno zbirali sredi vzhodnega stojišča, nekaj krat pa tudi za severnim golom.

Najbolj množičen obisk stadiona gostujočih navijačev zagotovo pripada sosedom iz Murske Sobote. Točna številka največjega obiska Gringosov ni znana, saj so se na gostovanje v bližnje Beltince le redko kdaj odpravili z organiziranim prevozom.

Takih gostovanj je bilo veliko, najbolj pa so v spominu ostala gostovanja, ko sta bili na tribunah prisotni obe navijaški skupini. Marki so namreč imeli več nihanj, dokler na koncu niso prenehali navijati. V sezoni 1992/1992 je po tekmi skorajda prišlo do pretepa na igrišču med obema skupinama. Od ostalih slovenskih skupin so se v večjem številu v Beltincih zbrale le še Viole, vse ostale skupine pa v bolj simboličnem številu. Pogosto je bila oddaljenost Beltincev dober izgovor za skromnejša gostovanja slovenskih skupin. Dober nogomet, vročekrvnost, navijaški izzivi v Beltincih namreč niso bili nikoli vprašljivi. Če boste vprašali nekdanje sodnike, kje je bilo eno najtežjih gostovanj, sojenj, bodo zagotovo omenili Beltince. Vročekrvna in zelo zahtevna je bila publika na celotnem stadionu.

FOTO UTRINKI

Ena zadnjih posodobitev na stadionu sta bili stranišči …

Marki:Black Gringos (1995/1996)

V fotogaleriji Markov in Gringosov smo dodali fotografije z derbija v Beltincih med Beltinci in Muro, ki je bil odigran 25. februarja 1996. Povezavi do fotogalerije Markov in Black Gringosov.

Kotiček za navijače – 28. 10. 1992

Datum izida: 28. oktober 1992

Kotiček za navijače – 7. 10. 1992

Datum izida: 7. oktober 1992

Green Dragons: Olimpija-Beltinci (1994/95)

V fotogalerijo Green Dragonsov smo dodali fotografije s tekme med Olimpijo in Beltinci, ki je bila odigrana 29. maja 1995 za Bežigradom. Povezava do fotogalerije.

V biltenu Dragonsov Junaki zelene kronike (januar 1996) lahko o tekmi preberemo:

“Sledile so priprave za spektakel proti Beltincem, kjer sta se uradno od vodenja poslovila Stevo in Igor. Imeli smo ful težav, ki so bile povezane z dnevom in predvsem z uro začetka tekme, saj smo hoteli nočno tekmo. Tudi s kartami po ljubljanskih šolah ni bilo nič, Olimpija pa nam tudi ni naredila novega transparenta in nekaj zastav. Skratka – same težave, vendar je “dvojec” vztrajal pri tej tekmi, ker se najavljenih stvari pač ne prestavlja. Edina dobra stvar je bila, da smo na tej tekmi postali državni prvaki tudi v tretjem športu, tako da smo združili obe proslavi. Za to priložnost smo južno polovico vzhodne tribune prekrili z množico belih in zelenih trakov, med nje pa smo postavili našo veliko zastavo. Ob robu atletske steze smo po vsej dolžini postavili bele in zelene zastavice. Fenomenalna koreografija, ki pri nas še lep čas verjetno ne bo ponovljena, je ostala skoraj nezabeležena, saj je TV ni pokazala, vidi pa se samo na eni Džuljotovi fotki. Dragonsi smo se tako 28. 5. zbrali na “Prešernu”, od koder smo po cestah skakljali do štadiona. Na sami tribuni se nas je zbralo okrog 200, ki smo po veliki vročini vseskozi izvrstno navijali. Pred tekmo smo pripravili veliko dimnado, v kateri smo prižgali še 50 bakel (Kastelic seveda spet prižge baklo prezgodaj).

Sledil je “papir show”. Najprej konfeti v zeleni in beli barvi, nato pa je na igrišče letelo še nekaj sto zelenih trakov. Zastavice v beli barvi in nova velika zastava (dimenzije 4×5 m) pa sta navijanje le še popestrili. Da pa tekma ne bi minila brez pizdarij, je najprej poskrbel Aco. Deset minut pred koncem, pri vodstvu Beltinec z 1:0, uleti na igrišče in hoče obračunat z Oblakom. Ker bi do njega moral preko polovice igrišča, si premisli in hoče na sodnika, ki mu je bližji. Igralci ga komaj pomirijo in zvlečejo z igrišča. Takoj za njim se za napad odloči še Šuštar, ki se pijan spravi na ograjo in hoče mahat z veliko zastavo. No, je pretežka. Zato se odloči za preskok ograje, kjer ga že pričakujeta dva kapsa in Šuštar se pomiri šele po Stevotovem posredovanju. Dogodki na tribunah in skandiranje “Jebeš Oblaka, dajte gol za nas” igralce očitno motivirajo, tako da v zadnjih trenutkih tekme le izenačijo.

Ob koncu tekme veliko slavje in nihče nam ne more preprečiti vdora na igrišče. Med zavzemom uničimo gol, na katerega se je poveznilo preveč Dragonsev, zato se je ukrivil. Po tekmi slavimo za glavno tribuno, kjer pa nekoga pogrešamo. Oblaka! Izvemo, da baje sedi čisto sam v garderobi in si ne upa priti ven. To nas je povsem razpizdilo. Ko se Oblak po uri čakanja le prikaže, sledi val žvižgov in pljunkov, proti njemu pa je poletelo tudi sedem piksen. Le prisebnosti redarjev in policije se lahko zahvali, da ni bil zadet.”

Pregled slovenskih stadionov

Zap. št.	Stadion	Mesto	Klub	Sedeži	Skupna kapaciteta
1.	Arena Petrol	Celje	CM Celje	13.006	13.006
2.	Ljudski vrt	Maribor	Maribor	12.514	12.514
3.	Fazanerija	Murska Sobota	Mura 05	3.782	5.500
4.	Športni park	Domžale	Domžale	2.726	3.000
5.	Bonifika	Koper	Koper	2.683	3.000
6.	Športni park	Nova Gorica	Gorica	2.310	3.000
7.	Spodnja Šiška	Ljubljana	Olimpija/Interblock	2.308	2.500
8.	Mestni stadion	Ptuj	Drava	2.207	3.000
9.	Športni park	Lendava	Nafta	2.011	2.500
	Ob jezeru	Velenje	Rudar	1.822	2.500
	Stadion Primorja	Ajdovščina	Primorje	1.670	3.000
	Športni park	Beltinci	Beltinci	1.441	3.500
	Mestni stadion	Izola	Izola	729	6.000

Povezave do predstavitev stadionov:

Športni park Lendava

Bonifika Koper

Mestni stadion Ptuj

Spodnja Šiška Ljubljana

Športni park Nova Gorica

Fazanerija Murska Sobota

Stadion Primorje

Arena Petrol Celje

Športni park Domžale

Ob jezeru Velenje

Ljudski vrt Maribor

Mestni stadion Izola

Športni park Beltinci

Marki: Nafta-Beltinci 1992/93

V fotogalerijo Markov iz Beltincev smo dodali ohranjene fotografije s tekme v Lendavi med Nafto in Beltinci. Povezava do fotogalerije Markov. Fotografij Gorgon s te tekme žal nimamo.

Spopad Markov in Gringosov na tribunah

Black Gringosi so na nedeljski tekmi proti Primorju slavili polnoletnost. Ustanovljeni so bili 1. septembra 1991 na domači tekmi proti največjim konkurentom – sosednjim Beltincem. Na prvi spopad med skupinama v beltinskem Športnem parku je bilo potrebno počakati naslednjo tekmo med Muro in Beltinci, ki je bila odigrana marca 1992.

Članek o tekmi, objavljen v Ekipi, 1. aprila 1992:

Fotogalerija Black Gringosov:

http://www.fotoultras.si/navijaske-skupine/black-gringos/sezona-199192

Fotogalerija Markov:

http://www.fotoultras.si/navijaske-skupine/ostale-skupine/marki/sezona-199192

17. številka Kotička za navijače

Datum izida: 1. april 1992

« Previous Page — Next Page »