Dodana fotogalerija Gorgon s tekme Nafta-Celje

V fotogalerijo Gorgon s tekme v Lendavi, kjer sta se pred približno 850 gledalci srečala Nafta in Celje, smo dodali nekaj fotografij Gorgon in lendavskih tribun. Povezava …

Gorgone prvič na Fazaneriji

Prva sezona 1991/92 je bila sezona navijaškega booma po celotni Sloveniji. Navijaško skupino je dobil skorajda vsak klub izmed enaindvajsetih, ki so nastopali v I. ligi. Ena teh so bile tudi Gorgone, ki so konec aprila 1992 spremljali svoj klub Nafto na gostovanje v bližnjo Mursko Soboto. Na tekmi so navijali tudi Gringosi, takrat standardno na vzhodni strani.

Mura in Nafta se v vseh naslednjih sezonah v prvenstvenih obračunih skorajda nista več srečali, saj je Nafta po sezoni 1992/93 izpadla iz prvoligaške konkurence. Tako za medsebojne obračune nista imeli priložnosti niti navijaški skupini obeh klubov.

Povezava do fotogalerije Gringosov in Gorgon s te tekme.

Invazija Viol v Zürich

NK Maribor se bo v 3. krogu kvalifikacij za Ligo prvakov pomeril s švicarskim Zürichom. Tekma bo v sredo, 29. julija ob 20.15, na stadionu Letzigrund v Zürichu. Število prijavljenih za pot proti Švici naglo narašča. Neuradno je govora o že neverjetnih 600 prijavljenih navijačih Maribora.

Odhod v Švico bo v torek, 28. julija, ob 23. uri. Zbor je od 22. ure naprej na severni strani stadiona Ljudski vrt.

Več informacij na spletni strani Viol.

Naročite se na prejemanje novic na fotoultras.si

Za vse tiste, ki niste naročeni, ali pa ne veste, kaj je feed, naj pojasnimo, da imate na prvi strani (domači strani oz. homepagu) v desnem kotu pod search oknom polje, kjer piše:

Če želite prejemati najnovejše novice in ostale novosti, vnesite svoj email naslov v okno:

Z vnosom vašega email naslova in klikom na “V redu” se odpre novo okno, kjer vnesete varnostno kodo. Nato dobite na vaš email naslov povezavo, ki jo morate klikniti, da potrdite naročilo na novice. S klikom na to povezavo potrdite naročilo in ste končali. Pokaže se obvestilo:

Email Subscription Confirmed!
A message will be delivered to vašemail@karkoli.com if the publisher has produced new content on that day. No new content, no email for you.

Vedno, ko je objavljena novica (ali več novic), jo (jih) prejmete tudi na vaš email naslov, ki ste ga vnesli ob naročilu. Email se pošlje 1x dnevno, okrog 19-21h zvečer. Če je bila kakšna novica objavljena na prvi strani (vseeno ali domača, tuja ali splošna novica), prejmete to novico na vaš mail. Če ni bilo objavljeno nič, potem tudi emaila ne dobite.

Kdo so bili Red Devilsi?

Nogometaši Primorja iz Ajdovščine bodo pričeli jesenski del sezone 2009/10 v drugi ligi. V vseh letih igranja v prvi ligi so bili stabilen prvoligaš, ki je imel za sabo močnega sponzorja. Ni bilo malo ljubiteljev nogometa po Sloveniji, ki so želeli, da iz prve lige izpadejo prav oni – nogometaši iz Ajdovščine. Vzrok tega je bila slaba obiskanost tekem Primorja. Ajdovščina, kraj z nekaj več kot 6.000 prebivalci, že leta nima svoje navijaške skupine. Vendar vedno ni bilo tako. Rdeči vragi – Red Devils, navijaška skupina iz Ajdovščine, je bila zvest spremljevalec svojega Primorja po slovenskih stadionih. Iz arhiva smo izbrskali članek iz četrte številke revije Ultra, ki je izšla junija 1996.

Odkod ime Red Devils in kdaj ste bili ustanovljeni?

Ime Red Devils je nastalo spontano. Ko smo se dogovarjali za navijaško skupino, je pač vsak dal svoj predlog. Mislim, da smo se z imenom Red Devils vsi strinjali. Najprej so nas oklicali za Rdeče tulipane. V vseh časnikih je pisalo o nas pod takim imenom. To ime je vsiljeno, zato smo bili vsi ogorčeni.

Ustanovitelja naše skupine sta Duško in Dean. Ona dva sta že prej hodila na tekme in na tekmi proti Kopru se je porodila misel o navijaški skupini. Zbirala sta ljudi, zainteresirane za navijanje. Ustanovljeni smo bili leta 1995.

V vaši skupini je prišlo do velikih sprememb v vodenju skupine. Za kaj je šlo?

V naši skupini je res prišlo do sprememb, saj je bilo treba marsikaj spremeniti. Tudi uprava kluba je tako zahtevala. Peter in jaz sva morala pred začetkom drugega dela prvenstva podpisati pogodbo s klubom. S to pogodbo smo postali del kluba. Pogodba se nanaša na nekatere stvari, kot so huliganstvo, prevozi, pirotehnika. Torej vse, kar sodi k fer navijanju. Klub nam je postavil pogoje, kakor tudi mi njim. Zaenkrat se pogoji spoštujejo, zato menim, da je naše sodelovanje odlično. Kot lahko že veste, imamo novi vodji. Do zamenjave je prišlo predvsem zaradi prevelikih obveznosti prejšnjega vodje.

Na čem temelji vaše navijanje? Ali prirejate kakšne koreografije?

Ko sem prebral tretjo številko revije Ultra, sem zasledil intervju z Džuljotom. Strinjam se z njegovo izjavo o navijanju pri manjših skupinah, saj je razumljivo, da te skupine ne dajo in ne morejo dati dovolj glasu v navijanju, ker jih je premalo. Pri naši skupini damo precej na glasnost. Kot so nekateri že sami opazili, smo bili precej glasni v Murski Soboti, Gorici, Velenju, Prevaljah, Ljubljani … Naš glas seže v deveto vas. Uporabljamo tudi pirotehniko, papiriade, trake, šale ipd.

S katerimi skupinami ste v prijateljskih oziroma sovražnih odnosih?

Najprej smo imeli enega sovražnika, to so bile Goriške vrtnice. Izgleda, da smo dobili še drugega – Viole. Pred tekmo v Mariboru so nam avtobus zasuli s kamenjem. Tudi med tekmo niso navijali za svoj klub, kar je sramotno. Kričali so predvsem proti naši navijaški skupini. Vsak ima svoj odnos do navijanja, tako tudi Viole in Vrtnice. Vrtnice so že okusile Devilsov dotik, če pa to zanima tudi Viole, naj kar poskusijo. Kar se tiče s-hit Goriških vrtnic, pa takole. Sami so si iskali, to kar jih sedaj tepe. Nihče jih ni prosil, da nas gnjavijo in nam težijo. S pestmi se srečujemo prav povsod, na avtobusih, vlaku, žurih ipd. Mi imamo izkušnje, zato se nobenega ne bojimo! Prijateljev imamo precej. Najboljše sodelujemo z Dragonsi. Mislim, da so fer fantje in predvsem dobri borci. Zato jih tudi prav lepo pozdravljam.

S koliko transparenti razpolagate? Ali načrtujete nove?

Naša zbirka šteje 12 transparentov. Načrtujemo tudi nove.

Kako gledate na Rdeča vražja dekleta?

Na Rdeča vražja dekleta gledamo čisto normalno. So dobre navijačice in predvsem prijateljice.

Kako bi ocenili smer vašega navijanja?

Menimo, da navijamo v ultra stilu, včasih v navijanju najdemo tudi značilnosti drugih stilov.

Menjave trenerjev so v Sloveniji prepogoste. Pred kratkim se je to zgodilo tudi vašemu klubu …

Z zamenjavo trenerja Mladenovića se ne strinjamo. G. Mladenović je dober trener in dober človek. Vsi ga imamo radi, razumeli smo se odlično. Neuspehi Primorja po mojem temeljijo na nesposobnostih nekaterih v upravi kluba.

Še enkrat bi pozdravil pripadnike Green Dragonsov ter g. Mladenovića in g. Lulika, predsednika uprave kluba. Pozdravljamo tudi vaše uredništvo in želim še obilo “Ultra” revij.

V isti številki revije Ultra so bila predstavljena tudi Rdeča vražja dekleta.

Rdeča vražja dekleta smo manjša, vendar močna skupina deklet, ki nas je dvanajst. Nekatere smo prisotne skoraj od nastanka Red devilsov, sedaj pa se število še povečuje. Zbrale smo se vse z enim vzrokom, da vzpodbujamo naše fante iz NK Primorje. Morda je čudno, vendar smo se med seboj domenile, da ne bo nobene šefice. Z moškim delom skupine smo zelo dobro povezane, saj delamo in žuriramo skupaj. Z drugimi navijaškimi skupinamo smo v dobrih odnosih, razen z Goriškimi vrtnicami in Violami. Dekleta imamo samo en transparent, se pa priravljamo, da naredimo še kakšnega. Za naš obstoj bi se v imenu Rdečih vražjih deklet in moškega dela navijaške skupine Red devils rada zahvalila našemu nogometnemu klubu, ki nam res veliko nudi!

Navijaški vodič po slovenskih stadionih

V kratkem bomo na fotoultras.si pričeli s predstavljanjem in ocenjevanjem slovenskih stadionov, vendar izključno iz oči navijača. V tem okviru smo si izposodili članek Navijaški vodič po slovenskih stadionih, ki je bil objavljen v prvem biltenu Green Dragonsov z imenom Prva petletka in je izšel oktobra 1993. Stadioni in igrišča v teh letih so bili neprimerno drugačni, slabši, brez skoraj kakršnega koli ugodja za gledalce (streha in plastični sedeži na stadionu so bili prava redkost), skratka ali razvaline ali skorajda vaška igrišča. Na tako drastično mnenje o slovenskih igriščih in stadionih je vplivalo  predvsem dejstvo, da so bili Dragonsi do takrat vajeni velikih stadionov nekdanje Jugoslavije – Koševa, Marakane, Kantride, kar so bili čez noč prisiljeni zamenjati za Zagorje, Dekane, Rogaško Slatino, Naklo, Ajdovščino in tako naprej.

Fotografije takratnih stadionov smo dodali iz lastnega arhiva. Fotografije so iz obdobja od leta 1989 do 1995. V oklepaju je pri nekaterih stadionih zapisana takratna kapaciteta stadiona; vir teh podatkov je revija e šport, posebna izdaja, april 1993.

Navijaški vodič po slovenskih stadionih

V bistvu je naslov za naše razmere rahlo neustrezen, saj bi bil ustreznejši opis “navijaški vodič po stadionih, travnikih in okoliških gričkih”. No ja, če bi bil zelo natančen, bi lahko uporabil tudi besede gradbišče, kurnik, jasa ob potoku in sorodne, vendar sem knjigo “Pri nas na vasi je lepo” izgubil v ranem otroštvu, prebitem v betonskem močvirju, kjer se mi z rodovitno grudo ni dalo ni dalo kaj preveč ukvarjati. Sicer pa si poglej, čemu pri nas pravijo stadion …

AJDOVŠČINA (Primorje): Tribuna je nekakšna čudna bajtica za vaško elito, kot gost imaš torej čast ogledati si tekmo pod, ob ali na ograji, ki ločuje igrišče od zunanjega sveta, ki je tam okoli zelo raznolik: na eni strani frčijo jadralci, zmajarji, padalaci in podobna bitja, na drugi je pa en povprečno velik britof. Če pade tekma na isti čas kot pogreb, moraš biti po moje bolj tiho, ker si ne predstavljam, da bi koga spravljali na drugi svet ob pesmih tipa “ale ale” ali ob skandiranju “Simke”. (Če ni šel ravno kakšen Simke v večna lovišča, rakom žvižgat, pod rušo in kar je še poetičnih izrazov za to, da nekdo “stegne papke”).

BELTINCI (Potrošnik): He, he. Igrišče je del rekreacijskega “kompleksa”, ki je zelo soroden ljubljanskemu Mostecu (igrišče, gostilna z lesenimi klopcami in odlično hrano – enolončnice!). Gostujoča “tribuna” je ravnina za golom, kjer raste tudi nekaj dreves – ste že gledali tekmo s kakšne bukove veje?

CELJE (Publikum): Dve tribuni, ena tribunica, parkirišče, hišica – preveč celovita in ljubka podoba to ni. Pri vstopu moraš paziti, da z glavo ne butneš ob rob – vhodi so delani za podpovprečno visoke obiskovalce.

DEKANI (Istragas Jadran): Tribuna, kakršne zidajo v Ljubljani balinarji (po obsegu) + hribček na drugi strani.

GORICA (HIT): Četrtinska tribuna, ki sega precej visoko proti (ponavadi jasnemu) nebu. Prizidek je v gradnji, gost spremlja tekmo z druge strani z (ne boste verjeli) zelenega grička – zaradi naklona terena je brez veze, da pobirate atletske ovire in druge pripomočke, ki ležijo naokoli.

IZOLA: Dve tribuni z velikim T, na žalost pa je okolica neurejena, tribuna za golom pa bo verjetno ostala le lepa želja. By the way – novejša tribuna je črna gradnja, upam, da je ne bodo podrli. (6.000)

KOPER: Tribuna je sestra dvojčica izolske, zraven je prijeten bife, ognjevitejši domorodci pa se zbirajo na montažni tribuni na drugi strani.

LJUBLJANA (AM Cosmos): Najlepša slovenska tribuna + majhna betonska tribuna = nadpovprečno. (10.000)

LJUBLJANA (Slovan Mavrica): Park (športni) z na pol montažno tribuno in s peskom posuto “balinarsko” tribuno za sprehajanje psov. Dolgcajt. (3.000)

LJUBLJANA (Svoboda/Optimizem): Malo bolj neurejen park od Slovana. Tekmo lahko gledaš tudi pri znancih v bližnjih blokih. (3.000)

MARIBOR: Stadion! Tribuna okrog celega igrišča, velika centralna tribuna, vendar vse skupaj najeda zob časa: ograja (rjasta in ekstremno nabrušena) se lomi, cement na tribunah poka, kar pa niti ni slabo – okruški so idealni za obmetavanje.

MURSKA SOBOTA (Mura): Uprava je zelo podjetna, vendar se odloča le za korekturne popravke. Srednje majhna pokrita tribuna, hišica, nasip, ravnina, nekaj drevja. Posebnost je na pol usahel potoček za golom – na pol pozidana panonska ravnina torej.

NAKLO (Kranj): V Naklem je bil teren celo za naše rezmere neustrezen (atrakcija je bil lastnik hiše za golom, ki ni vračal žog). V Kranju, kjer se že eno leto žogajo Gorenjci, je lepa pokrita tribuna, ki pa si jo lahko ogledaš le z grička (že spet!) na drugi strani. V slabem vremenu obvezno poteptajte svoj ponos in obujte kakšne grde gumijaste (lahko ribiške) škornje. (6.000)

NOVO MESTO (Krka Novoterm): Igrišče je tik ob Krki, tribune so večinoma travnate (nadaljujejo se po hribu v gozd), erozija je zelo opazna. Za goste je rezerviran (travnat) ograjen boks, kjer raste tudi nekaj brez, kjer se lahko poščiješ. Zelo izvirna rešitev, čeprav bi bil mogoče kakšen velik hrast ustreznejši.

VELENJE (Rudar): Od industrijskega mesta bi pričakoval kaj ljubko železobetonskega (jeseniška Podmežakla), zato te ozelenjena okolica stadiona “Ob jezeru” (ne)prijetno preseneti (odvisno od vremena). Ne da pa se izogniti krajšemu sprehodu (od postaje javnega avtobusnega prometa je igrišče malce odmaknjeno. Pol ure, recimo …).

Iz napisanega ste verjetno že razbrali, da je vse skupaj, bolj vljudno rečeno, revščina, ob kateri mirno lahko pozabimo, koliko časa že obljubljajo stole za Bežigradom. Ostane nam torej le upanje na boljše čase, do takrat bo treba kdaj pa kdaj očistiti “martense” in oprati “bomberje”, da ne bo videti, kot da smo čreda Robinov Hoodov, ki se blatna klati po Golovcu, Rožniku in drugih okoliških vzpetinah. Je pa res, da je shit, če greš na tekmo, prideš pa tak, kot da bi nabiral gobe na obronkih Šmarne gore.

Avtor: “Vodič Jak”

Največja ironija zgornjega članka je, da so do leta 2009 preživeli prav vsi vaški stadioni, igrišča, hribčki in doline, dobesedno vse, od koder so bili prisiljeni takratni navijači spremljati nogomet, le naš takrat največji stadion, dom Green Dragonsov, stadion za Bežigradom na žalost ne.

Fotogalerija s tekme Mura 05-West Ham

V fotogaleriji Black Gringosov smo objavili fotografije z včerajšnje tekme med Muro 05 in londonskim klubom West Ham. Za povezavo do fotogalerije kliknite tukaj.

Celjski grofje vs. Viole – 17. maj 1992

Daljnega 17. maja 1992 sta se na celjski Skalni kleti spopadli moštvi Publikuma in Maribora. Že utečenim in uveljavljenim navijaškim skupinam Green Dragons, Viole, Tifozi in Ribari so se zelo hitro približevale nekatere ostale skupine, ustanovljene še nedolgo nazaj. Ena teh, ki je danes aktivna, so bili tudi Celjski grofje.

Že pred tekmo je prišlo do incidenta, ko so Grofje poskušali zaustaviti avtobus Viol, ko je prišlo do manjšega pretepa med Grofi in policijo. Grofi so zavzeli položaj za golom in se zbrali za takratne razmere v visokem številu. V tistih začetnih letih je bila to standardna lokacija Grofov na Skalni kleti.

Po poročanju Sportskih novosti se je na tekmi zbralo rekordnih 1500 gledalcev, nekateri drugi viri navajajo tudi 2000 gledalcev.

Žal imamo v arhivu ohranjene le fotografije Celjskih grofov s te tekme, ne pa tudi fotografije Viol. Tudi kakšnega drugega zapisa iz navijaških virov o tej tekmi žal ni ohranjenega. V uredništvu nimamo podatkov o avtorju fotografij Celjskih grofov.

Poglejte tudi preostale fotografije s te tekme v fotogaleriji Celjskih grofov in predstavitev stadiona Skalna klet na strani www.stadioni.org.

Kotiček za navijače – enajsta številka

Datum izida: 18. februar 1992

Spopad Gringosov, Dragonsov in policije

28. novembra 1992 je bila na Fazaneriji odigrana tekma med domačo Muro in gostujočo Olimpijo. Navijaštvo v Sloveniji je bilo takrat že v polnem razmahu, zato je bilo za pričakovati razgreto vzdušje na navijaških tribunah – kolikor lahko pač takratni infrastrukturi na slovenskih stadionih sploh rečemo tribune. Green Dragonsi so prispeli z avtobusom. Organizatorji tekme so jih nastanili na severnem delu stadiona, kjer pa takrat seveda današnje severne tribune še ni bilo. Black Gringosi so v tistih začetnih letih bili standardno locirani na vzhodnem stojišču.

Sportske novosti navajajo podatek o kar 4500 gledalcih na Fazaneriji, kar je po našem mnenju sicer občutno pretirano. Dejstvo pa je, da je v tistih letih število gledalcev na Fazaneriji iz leta v leto naraščalo. Takratni trener Olimpije, Lučo Pertič, je po tekmi povedal: “Bil je odličen derbi z pravo južnjaško atmosfero, dober, čvrst, agresiven nogomet, v katerem ni bilo preveč lepote. Mislim, da je rezultat realen. Mi smo bili boljši v prvem, Mura pa v drugem delu tekme.” Novinar Sportskih novosti pa je med drugim zapisal: “Derbi kroga je privabil na Fazanerijo več kot 4500 gledalcev, ki so na koncu besni zapustili stadion. Ne zaradi remija svojih ljubljencev, nogometašev Mure, temveč zaradi navijaškega sojenja sodnika Darka Jamška, ki je z izmišljeno enajstmetrovko praktično poklonil točko gostom. Na koncu je ob spremstvu policije šele po uri in pol  zapustil stadion, da bi se tako izognil besu razjarjenih domačih navijačev.  Čeprav so si gosti, ki so bili boljši v prvem delu, zaslužili točko, jim pomoč sodnika Jamška vsekakor ni bila potrebna. On je tudi edini krivec, da se to prelepo sobotno popoldne ni spremenilo v praznik nogometa. Ker prepoln stadion, bakle, petarde, idealno igrišče, korektna publika in čvrsti tekmeci si sojenje sodnika Jamška niso zaslužili.

Navijanje med tekmo je bilo s strani obeh skupin zelo dobro in medsebojni fizični kontakt med skupinama je bil onemogočen.

Po tekmi je prišlo do pretepa med člani obeh skupin ter policijo, ki je poskušala razgrete navijače ločiti. Na koncu so policisti spravili Dragonse na avtobus, ki je zapeljal od stadiona proti Razlagovi ulici, vendar se je bil prisiljen vsakih 10 metrov zaradi gneče avtomobilov in peščev, ki so prav tako odhajali s stadiona, zaustaviti, nazadnje pred teniškim centrom na Fazaneriji. To je bila še ena priložnost za domače navijače, ki so nekaj metrov naprej na cesto navozili kante za smeti in tako onemogočili prehod avtobusu. Dragonsi so poskušali prav tako izkoristiti situacijo za pobeg iz avtobusa in obračun z Gringosi. Policisti so uspešno posredovali in preprečili množičnejši kotakt med člani obeh skupin. Posledično jo je najbolj skupil avtobus, ki so ga domači navijači poškodovali z metanjem kamnov.

Končno je avtobusu uspelo pripeljati do križišča Razlagove in Ciril Metodove ulice, kjer pa je uspelo enemu Dragonsu skočiti iz avtobusa. Ker so domači navijači še vedno spremljali avtobus, so Ljubljančana lovili, ta pa je vskočil v prometni gneči ustavljen avto z voznikom v njem, se vanj zaklenil in počakal, da so policisti še enkrat počistili situacijo.

Tako je na že dveh zaporednih tekmah med Muro in Olimpijo na Fazaneriji prišlo do večjih incidentov. Od takrat so se policisti in redarji v naslednjih tekmah in sezonah dosti boljše organizirali ter pripravili na rizične tekme, klubska uprava pa je poskrbela za dograditev stadiona. Od takrat podobnih incidentov na Fazaneriji več nismo videli. Je pa res, da ne policisti ne varnostniki oz. redarji v mnogih primerih niso uspeli zaustaviti tako domače kot gostujoče navijače ob vdoru na igrišče. Zadnji takšen primer na Fazaneriji je bil zabeležen to pomlad.

Ogled ostalih fotografij: Black Gringos in Green Dragons.

V nadaljevanju objavljamo še tri članke. Najprej časopisni članek iz dnevnega časopisja (kjer Green Dragonse preimenujejo v Green Powerse – zaradi napisa na transparentu, ki so ga Dragonsi imeli izobešenega na tekmi na Fazaneriji). Drugi članek je napisal eden izmed članov skupine Black Gringos in je bil objavljen v reviji Ultra, tretji članek pa je iz fanzina Dragonsov Prva petletka.

Izgredi po tekmi Mura-SCT Olimpija, november 1992

Spopad klubskih navijačev

Kot vselej so take vrste nogometnih predstav, kakršna je bila v soboto popoldne na igrišču Mure v Murski Soboti, privabile množico gledalcev in navijačev, skupaj kakih 2500 od blizu in daleč. Ko je po neodločenem izidu (1:1) z gostujočo enajsterico SCT Olimpije iz Ljubljane že kazalo, da se bo vse skupaj mirno končalo, se je zgodil množični izgred, v katerega je morala poseči tudi intervencijska skupina soboških policistov. Spopadli so se namreč Murini navijači imenovani Black Gringos, z Olimpijinimi pristaši z vzdevkom Green Powers (dokaz novinarske površnosti in nepoznavanja).

V policijskem poročilu s sobotnega izgreda lahko preberemo, da med samo tekmo ni bilo kršitev. “Po končani nogometni tekmi pa je prišlo do kršitve javnega reda in miru. Potem, ko je razgrete nasilne navijače iz Ljubljane – kakih 50 se jih je pripeljalo – kordon policistov spremljal v avtobus in je ta krenil s stadiona, se je zaradi prometnega zastoja po okrog petsto metrih vožnje zaustavil. Spremljalo ga je 15 policistov v dveh intervencijskih vozilih. Takoj po ustavitvi je iz avtobusa poskakalo nekaj Green Powersov, ki so začeli izzivati mimoidoče. Med temi so bili tudi Black Gringosi in ti so zaradi provokacij in žaljivk oblikovati skupino, ki je v enaki meri vračala verbalne žaljivke. V tistem trenutku so začeli navijači SCT Olimpije iz avtobusa metati kamenje, ki so ga pobrali na stadionu. V izgred je takoj poseglo intervencijsko policijsko spremstvo in naredilo med skupinama navijačev kordon z namenom, da bi Olimpijine pristaše spravili v avtobus, saj je obstajala nevarnost, da bi obmetavanje s kamenjem preraslo v hujšo kršitev in medsebojno obračunavanje. Zaradi neupoštevanja ukaza in fizičnega napada na policiste so bili med intervencijo uporabljeni fizična sila, gumijevka in plinski razpršilec, s čimer je policistom uspelo spraviti navijače v avtobus.”

Kot smo včeraj zvedeli na soboški UNZ, so bila med sobotnim izgredom na avtobusu poškodovana vetrobranska stekla in polomljena stekla na vratih. Trije policisti so dobili potplutbe na rokah, vendar niso iskali zdravniške pomoči. “Nič dramatičnega se torej ni zgodilo”, so nam zagotavljali, čeprav je res, da so njihovi uslužbenci ekipo kabelske TV Kanala 10, ki je izgred v celoti posnela in objavila v večernih poročilih, zaprosili za posnetek. Radi bi namreč po tej poti prepoznali posamezne kršitelje oziroma izgrednike in proti njim ustrezno ukrepali.

Članek enega izmed domačih navijačev, objavljen v reviji Ultra, št. 1

Navijaški spopad

Na sončni nedeljski dan se je bližala ura tekme med NK Muro in NK Olimpijo.

Kot vsepovsod so na taki tekmi tudi navijači Black Gringos in Green Dragons. Do prvih izgredov med nami in Zmaji je prišlo že več kot uro pred začetkom tekme, saj so bili Dragonsi hitro v Murski Soboti. Zmaji, ki jih je bilo komaj kakih 50, so metali kamenje na nas, ki nas je bilo komaj kakih 10 (pa še to v glavnem šolarji). Takrat je policija prvič posredovala. Tekmo je sodil Jamšek, ki je tudi zgodba zase. Sodil je, kot da ima bronhitis in je med tekmo na trenutke tudi oslepel, tako da ni hotel videti prave igre in je sodil za Olimpijo.

Na tekmi je kar vrelo med navijači, kajti na obeh straneh je bilo dobro navijanje. Nato so se zopet “odrezali” Zmajčki in začeli na igrišče metati bakle, tako da so morali tekmo za nekaj minut prekiniti. Izzivali so tudi nas, mi pa smo, kot vedno, bili en stavek pred njihovimi žalitvami in zbadljivkami.

Bližal se je konec tekme in navijači na obeh straneh smo bili že na vrhuncu, bližal se je fizični spopad. Najprej smo se lotili sodnika Jamška in v njega metali plastične kozarce napolnjene s pivom in mu dali vedeti, da bi mu bilo lažje biti pijanec kot pa sodnik. Policaji so ga odpeljali na varno.

Po tekmi so policaji Dragonse spravili na avtobus, mi pa smo odhiteli s stadiona v Fazanerijo, kjer smo čakali avtobus. Pred teniškim centrom se je avtobus zaradi prometne gneče moral zaustaviti. To smo izkoristili in avtobus napadli. Moram priznati, da se Zmaji niso ustrašili in so silili iz avtobusa, da bi se spopadli z nami. To so jim preprečili policaji. Mi smo s kamenjem preuredili njihov avtobus, pa tudi kakšno glavo Zmajev. Ena skupina policajev je odganjala nas, druga pa spravljala Dragonse na avtobus. Po dolgotrajnem obračunu so nekako le uspeli spraviti Dragonse na avtobus in odpeljali so se naprej. Toda že po petdesetih metrih vožnje so se morali zaustaviti, saj smo na cesti napravili pravo barikado. Spet je prišlo do obračuna, vendar so policaji zdaj bolj obvladali situacijo kot prej. Na križišču je en pripadnik Zmajev padel iz avtobusa in tako se je zanj začela borba preživetja. Zmajček se je zaklenil v avto in začel moliti Oče naš, kolikor ga pač ve.

Med tem smo mi pozibavali avto in kričali nanj, da imamo vodo, da ga pogasimo. Lastnik avta je ostal brez besed in nemo gledal prizor pred sabo. Videlo se mu je, da je v šoku. Prišla je tudi policija in Zmajčka rešila. Tako so ga odpeljali proč od “roke pravice”.

Najbolj vztrajni navijači smo še tekli za avtobusom in eden izmed nas je skočil na razbito okno in jim za slovo spustil nekaj solzivca, tako da so nas od sreče, ker so lahko zajokali, s solznimi očmi zapustili toplo prekmursko pokrajino in vroče navijače Black Gringose.

P. S.

Kako je bilo Zmajčkom v avtobusu brez oken in na poti do Ljubljane, pa v drugi zgodbi.

Članek v fanzinu Green Dragonsov Prva petletka (oktober 1993)

S pirotehniko in navijanjem samo Prekmurju prikazali show, kakršnega Murska še ni videla in ga tudi ne bo do našega prihoda naslednje leto. Po tekmi primitivna soboška čreda s kamenjem napade naš ubogi avtobus, ki jim ni storil nič žalega. Zaradi tega so avtobusna gostovanja Dragonsov končana. Za vedno?

« Prejšnja stran — Naslednja stran »