Stadioni: pred naslednjim krogom

Trenutna lestvica po štirih predstavljenih stadionih – Spodnja Šiška Ljubljana, Mestni stadion Ptuj, Bonifika Koper in Športni park Lendava – po različnih kriterijih.

SKUPNA OCENA:

1. Bonifika Koper                  6

1. Mestni stadion Ptuj           6

1. Spodnja Šiška Ljubljana   6

4. Športni park Lendava       5

IZGLED STADI0NA:

1. Športni park Lendava    7

2. Bonifika Koper                6

2. Mestni stadion Ptuj         6

2. Spodnja Šiška Ljubljana 6

DOMAČA TRIBUNA:

1. Bonifika Koper               6

1. Mestni stadion Ptuj        6

1. Spodnja Šiška Ljubljana 6

1. Športni park Lendava     6

GOSTUJOČA TRIBUNA:

1. Bonifika Koper                7

1. Spodnja Šiška Ljubljana 7

3. Mestni stadion Ptuj         5

4. Športni park Lendava     3

KAPACITETA SEDEŽEV

1. Bonifika Koper                2.683

2. Spodnja Šiška Ljubljana  2.308

3. Mestni stadion Ptuj         2.207

4. Športni park Lendava      2.011

Povezave do predstavitve stadionov:

Športni park Lendava

Bonifika Koper

Mestni stadion Ptuj

Spodnja Šiška Ljubljana

Stadioni: pred naslednjim krogom

Trenutna lestvica po treh predstavljenih stadionih – Mestni stadion Ptuj, Bonifika Koper in Športni park Lendava – po različnih kriterijih.

SKUPNA OCENA:

1. Bonifika Koper             6

1. Mestni stadion Ptuj      6

3. Športni park Lendava   5

IZGLED STADI0NA:

1. Športni park Lendava  7

2. Bonifika Koper            6

2. Mestni stadion Ptuj     6

DOMAČA TRIBUNA:

1. Bonifika Koper           6

1. Športni park Lendava 6

1. Mestni stadion Ptuj    6

GOSTUJOČA TRIBUNA:

1. Bonifika Koper           7

2. Mestni stadion Ptuj    5

3. Športni park Lendava 3

KAPACITETA SEDEŽEV

1. Bonifika Koper             2.683

2. Mestni stadion Ptuj      2.207

3. Športni park Lendava   2.011

Povezave do predstavitve stadionov:

Športni park Lendava

Bonifika Koper

Mestni stadion Ptuj

Spopad Markov in Gringosov na tribunah

Black Gringosi so na nedeljski tekmi proti Primorju slavili polnoletnost. Ustanovljeni so bili 1. septembra 1991 na domači tekmi proti največjim konkurentom – sosednjim Beltincem. Na prvi spopad med skupinama v beltinskem Športnem parku je bilo potrebno počakati naslednjo tekmo med Muro in Beltinci, ki je bila odigrana marca 1992.

Članek o tekmi, objavljen v Ekipi, 1. aprila 1992:

Fotogalerija Black Gringosov:

http://www.fotoultras.si/navijaske-skupine/black-gringos/sezona-199192

Fotogalerija Markov:

http://www.fotoultras.si/navijaske-skupine/ostale-skupine/marki/sezona-199192

Stadioni: pred naslednjim krogom

Pred predstavitvijo naslednjega stadiona poglejmo trenutni razpored po dveh predstavljenih stadionih – Bonifika Koper in Športni park Lendava – po različnih kriterijih.

SKUPNA OCENA:

1. Bonifika Koper             6

2. Športni park Lendava   5

IZGLED STADI0NA:

1. Športni park Lendava  7

2. Bonifika Koper            6

DOMAČA TRIBUNA:

1. Bonifika Koper           6

1. Športni park Lendava 6

GOSTUJOČA TRIBUNA:

1. Bonifika Koper           7

2. Športni park Lendava 3

KAPACITETA SEDEŽEV

1. Bonifika Koper             2.683

2. Športni park Lendava   2.011

Povezavi do predstavitve obeh stadionov:

Športni park Lendava

Bonifika Koper

Bonifika Koper

Iz severovzhoda Slovenije na drug konec – koprska Bonifika. Koper, mesto s približno 24.000 prebivalci, kot občina pa s skoraj 50.000 prebivalci, je še danes v spominu starejših ljubiteljev nogometa zapisan kot kraj s temperamentnimi navijači in dobro obiskanim stadionom. Od takrat je preteklo mnogo vode po Badaševici pa tudi časi so se spremenili. Bonifika nekoč in Bonifika danes sta dva neprimerljiva pojma. Poglejmo zakaj …

Športni tednik Ekipa je septembra 1991 v sodelovanju z Nogometno zvezo Slovenije pričel z nagradno igro za svoje bralce “Iščemo najboljši stadion”. Komisija, ki so jo za vsak naslednji ocenjevani stadion sestavljali drugi člani komisije, je bila tričlanska. Ocenjevali so pet značilnosti: igrišče, tribune, slačilnice, varnost in obnašanje gledalcev (to se res sliši neverjetno, a je resnično) z ocenami od 1 do 10. V izbor za ocenjevanje je prišlo 15 takrat boljših stadionov po Sloveniji in prvo mesto je s 136 točkami osvojila Bonifika (z le točko manj je drugo mesto zasedel stadion v Spodnji Šiški v Ljubljani).

OPIS STADIONA

Stadion je dobil ime po mestnem predelu Bonifika in leži med starim mestnim jedrom ter ostalimi, od obale malce oddaljenimi predeli mesta. Stadion so na tem mestu zgradili leta 1962, vendar so ga večkrat obnovili. Leta 1986 so na vzhodni strani stadiona zgradili novo tribuno, pod njo pa so mesto našli zasebni lokali.

Pozneje so na tribuno namestili plastične sedeže. Na nasprotni, zahodni strani stoji še iz časov drugoligaške YU druščine montažna tribuna z ostankom iz preteklosti – stolpom za snemanje tekem, ki ga je dandanes moč srečati le še na vaških igriščih.

Za goloma podobno kot v Lendavi ni navijaških tribun. Za golom na severni strani je zagrajen prostor, ki lahko v primeru potrebe služi kot stojišče. Za južnim golom je nekoliko oddaljena zgradba, v kateri so med drugim tudi slačilnice. Na tej strani ni stojišč. Travnati del igrišča, ki slovi kot en najslabših v Sloveniji, obdaja atletska steza. Na stadionu poleg nogometašev Kopra domuje tudi atletski klub. Za zahodno, montažno tribuno so pomožna igrišča.

KAPACITETA IN OBISKANOST

Na glavni tribuni je nameščenih 1.829 plastičnih sedežev z naslonjalom, na skrajnem severnem delu glavne tribune je prostor za gostujoče navijače – stojišča, ki ga od preostalega dela tribune fizično ločuje ograja. Ob glavnem vhodu na stadion, za južnim delom glavne tribune, je manjše stojišče.

Na montažni tribuni je nameščenih 834 plastičnih sedežev brez naslonjala. Skupna kapaciteta stadiona je 2.683 sedežev. Če tej številki dodamo še danes razpoložljiva stojišča, lahko zaokrožimo kapaciteto stadiona na približno 3.000. Čeprav se na Bonifiki še iz časov nekdanje Jugoslavije navijači več ne zbirajo v ogromnih številkah, bi lahko, če bi bilo potrebno, ob manjših kozmetičnih popravkih nekajkrat povečali kapaciteto stojišč.

Pred 20. leti smo lahko v športnih časnikih in revijah prebirali članke z naslovi “Pravo južnoameriško vzdušje na Bonifiki”, “Bonifika kakor pekel” … in res se je takrat na tekmah Kopra zbiralo ogromno število navijačev. V tekoči sezoni je do zadnje tekme Kopra proti Olimpiji (29. avgusta 2009) Bonifika praviloma samevala. Ekipa (22. 10. 1991, str. 26) navaja kot rekordni obisk Bonifike tekmo proti ljubljanski Olimpiji spomladi leta 1987, ko je vstopnico kupilo skoraj 7.200 gledalcev, kar pomeni, da je bil dejanski obisk še višji. Takrat na glavni tribuni še ni bilo sedežev, pa tudi sicer so v tistih časih gledalce na stadion natisnili kot sardine v konzervo.

Po uradnih podatkih Nogometne zveze Slovenije si je tekme Kopra v tekoči sezoni na Bonifiki v štirih tekmah ogledalo skupaj približno 3.000 gledalcev. Od tega je bila samo zadnja tekma omembe vredna, ko se je približno 1.500 gledalcev po dolgem času spet zbralo na tribunah Bonifike. Na žalost so v zdaj že dolgoletno sivilo koprskega  nogometnega vsakdana padli tudi njihovi navijači Tifozi, ki se zberejo le še ob izrednih priložnostih. Ultrasi po Sloveniji se sprašujejo, kako dolgo bo trajal njihov najnovejši povratek na zahod Bonifike.

OCENJEVANJE

Sektor za domače navijače: ocena 6 – še prebavljivo

Tifozi oziroma Dvanajsti Kopra se zbirajo na montažni tribuni ob zahodni strani igrišča. Navijače ločuje od igrišča običajna ograja. Sedeži so brez naslonjala. Tifozi običajno zasedejo sektor oz.  delno kar dva, od katerih je na prvem nameščenih 112 sedežev, na drugem, ki je tik ob stolpu, pa 45 sedežev. Pomanjkljivosti: tribuna je montažna, ni strehe, tribuna ni za golom, čeprav je res, da tej montažni tribuni težko rečemo tribuna. Igrišče je nekoliko odmaknjeno od tribune zaradi moteče atletske steze.

Sektor za gostujoče navijače: ocena 7 – povprečno

Sektor za navijače na severnem robu glavne tribune je namenjen gostujočim navijačem. Moteča je kletka, ki kazi podobo tribune. Pogrešamo streho in lokacijo takšne tribune za golom. Navijači vsaj nimajo težav z nepotrebnimi sedeži. Lokacija na tribuni omogoča dober pogled na igrišče in spremljanje nogometa. Tovrstne navijaške kletke običajno nimajo težav s kapaciteto, saj se vanjo z lahkoto narine tudi večje število navijačev.

Izgled stadiona: ocena 6 – še prebavljivo

Bonifika je stadion, ki ga je čas že krepko povozil. Kar je zadostovalo potrebam v 80. letih prejšnjega stoletja, je danes daleč premalo. Potreben je nov stadion! S samo eno pravo tribuno pa še to brez strehe nad glavo ne nudi dovolj udobja zadnjici, niti očem gledalca. Navijaške tribune za goloma  oziroma tribune okrog celotnega igrišča bodo še lep čas neizpolnjena želja. Moteča je tudi atletska steza. Prav smešno pa je dandanes videti stolp za snemanje tekme, ki služi tudi kot semafor, na prvoligaškem igrišču, kakor tudi slačilnice, ki so namesto pod tribunami v oddaljeni zgradbi. Bonifika si zasluži naš poklon in spoštovanje samo zaradi nekdanje slave.

Skupna ocena: 6 – še prebavljivo

Daleč so časi, ko se je na Bonifiki zbiralo več tisoč gledalcev, daleč je čas, ko je Bonifika imela dušo. Gradnja novega stadiona v Kopru je vse bolj farsa kot resnična prihodnost. Že dandanes se odhoda na Bonifiko veselimo samo še zaradi izleta na morje. Prijetne spomine na vzdušje iz tribun v 80. letih pa bomo obujali le še ob zbledelih fotografijah.

Spopad Gringosov, Dragonsov in policije

28. novembra 1992 je bila na Fazaneriji odigrana tekma med domačo Muro in gostujočo Olimpijo. Navijaštvo v Sloveniji je bilo takrat že v polnem razmahu, zato je bilo za pričakovati razgreto vzdušje na navijaških tribunah – kolikor lahko pač takratni infrastrukturi na slovenskih stadionih sploh rečemo tribune. Green Dragonsi so prispeli z avtobusom. Organizatorji tekme so jih nastanili na severnem delu stadiona, kjer pa takrat seveda današnje severne tribune še ni bilo. Black Gringosi so v tistih začetnih letih bili standardno locirani na vzhodnem stojišču.

Sportske novosti navajajo podatek o kar 4500 gledalcih na Fazaneriji, kar je po našem mnenju sicer občutno pretirano. Dejstvo pa je, da je v tistih letih število gledalcev na Fazaneriji iz leta v leto naraščalo. Takratni trener Olimpije, Lučo Pertič, je po tekmi povedal: “Bil je odličen derbi z pravo južnjaško atmosfero, dober, čvrst, agresiven nogomet, v katerem ni bilo preveč lepote. Mislim, da je rezultat realen. Mi smo bili boljši v prvem, Mura pa v drugem delu tekme.” Novinar Sportskih novosti pa je med drugim zapisal: “Derbi kroga je privabil na Fazanerijo več kot 4500 gledalcev, ki so na koncu besni zapustili stadion. Ne zaradi remija svojih ljubljencev, nogometašev Mure, temveč zaradi navijaškega sojenja sodnika Darka Jamška, ki je z izmišljeno enajstmetrovko praktično poklonil točko gostom. Na koncu je ob spremstvu policije šele po uri in pol  zapustil stadion, da bi se tako izognil besu razjarjenih domačih navijačev.  Čeprav so si gosti, ki so bili boljši v prvem delu, zaslužili točko, jim pomoč sodnika Jamška vsekakor ni bila potrebna. On je tudi edini krivec, da se to prelepo sobotno popoldne ni spremenilo v praznik nogometa. Ker prepoln stadion, bakle, petarde, idealno igrišče, korektna publika in čvrsti tekmeci si sojenje sodnika Jamška niso zaslužili.

Navijanje med tekmo je bilo s strani obeh skupin zelo dobro in medsebojni fizični kontakt med skupinama je bil onemogočen.

Po tekmi je prišlo do pretepa med člani obeh skupin ter policijo, ki je poskušala razgrete navijače ločiti. Na koncu so policisti spravili Dragonse na avtobus, ki je zapeljal od stadiona proti Razlagovi ulici, vendar se je bil prisiljen vsakih 10 metrov zaradi gneče avtomobilov in peščev, ki so prav tako odhajali s stadiona, zaustaviti, nazadnje pred teniškim centrom na Fazaneriji. To je bila še ena priložnost za domače navijače, ki so nekaj metrov naprej na cesto navozili kante za smeti in tako onemogočili prehod avtobusu. Dragonsi so poskušali prav tako izkoristiti situacijo za pobeg iz avtobusa in obračun z Gringosi. Policisti so uspešno posredovali in preprečili množičnejši kotakt med člani obeh skupin. Posledično jo je najbolj skupil avtobus, ki so ga domači navijači poškodovali z metanjem kamnov.

Končno je avtobusu uspelo pripeljati do križišča Razlagove in Ciril Metodove ulice, kjer pa je uspelo enemu Dragonsu skočiti iz avtobusa. Ker so domači navijači še vedno spremljali avtobus, so Ljubljančana lovili, ta pa je vskočil v prometni gneči ustavljen avto z voznikom v njem, se vanj zaklenil in počakal, da so policisti še enkrat počistili situacijo.

Tako je na že dveh zaporednih tekmah med Muro in Olimpijo na Fazaneriji prišlo do večjih incidentov. Od takrat so se policisti in redarji v naslednjih tekmah in sezonah dosti boljše organizirali ter pripravili na rizične tekme, klubska uprava pa je poskrbela za dograditev stadiona. Od takrat podobnih incidentov na Fazaneriji več nismo videli. Je pa res, da ne policisti ne varnostniki oz. redarji v mnogih primerih niso uspeli zaustaviti tako domače kot gostujoče navijače ob vdoru na igrišče. Zadnji takšen primer na Fazaneriji je bil zabeležen to pomlad.

Ogled ostalih fotografij: Black Gringos in Green Dragons.

V nadaljevanju objavljamo še tri članke. Najprej časopisni članek iz dnevnega časopisja (kjer Green Dragonse preimenujejo v Green Powerse – zaradi napisa na transparentu, ki so ga Dragonsi imeli izobešenega na tekmi na Fazaneriji). Drugi članek je napisal eden izmed članov skupine Black Gringos in je bil objavljen v reviji Ultra, tretji članek pa je iz fanzina Dragonsov Prva petletka.

Izgredi po tekmi Mura-SCT Olimpija, november 1992

Spopad klubskih navijačev

Kot vselej so take vrste nogometnih predstav, kakršna je bila v soboto popoldne na igrišču Mure v Murski Soboti, privabile množico gledalcev in navijačev, skupaj kakih 2500 od blizu in daleč. Ko je po neodločenem izidu (1:1) z gostujočo enajsterico SCT Olimpije iz Ljubljane že kazalo, da se bo vse skupaj mirno končalo, se je zgodil množični izgred, v katerega je morala poseči tudi intervencijska skupina soboških policistov. Spopadli so se namreč Murini navijači imenovani Black Gringos, z Olimpijinimi pristaši z vzdevkom Green Powers (dokaz novinarske površnosti in nepoznavanja).

V policijskem poročilu s sobotnega izgreda lahko preberemo, da med samo tekmo ni bilo kršitev. “Po končani nogometni tekmi pa je prišlo do kršitve javnega reda in miru. Potem, ko je razgrete nasilne navijače iz Ljubljane – kakih 50 se jih je pripeljalo – kordon policistov spremljal v avtobus in je ta krenil s stadiona, se je zaradi prometnega zastoja po okrog petsto metrih vožnje zaustavil. Spremljalo ga je 15 policistov v dveh intervencijskih vozilih. Takoj po ustavitvi je iz avtobusa poskakalo nekaj Green Powersov, ki so začeli izzivati mimoidoče. Med temi so bili tudi Black Gringosi in ti so zaradi provokacij in žaljivk oblikovati skupino, ki je v enaki meri vračala verbalne žaljivke. V tistem trenutku so začeli navijači SCT Olimpije iz avtobusa metati kamenje, ki so ga pobrali na stadionu. V izgred je takoj poseglo intervencijsko policijsko spremstvo in naredilo med skupinama navijačev kordon z namenom, da bi Olimpijine pristaše spravili v avtobus, saj je obstajala nevarnost, da bi obmetavanje s kamenjem preraslo v hujšo kršitev in medsebojno obračunavanje. Zaradi neupoštevanja ukaza in fizičnega napada na policiste so bili med intervencijo uporabljeni fizična sila, gumijevka in plinski razpršilec, s čimer je policistom uspelo spraviti navijače v avtobus.”

Kot smo včeraj zvedeli na soboški UNZ, so bila med sobotnim izgredom na avtobusu poškodovana vetrobranska stekla in polomljena stekla na vratih. Trije policisti so dobili potplutbe na rokah, vendar niso iskali zdravniške pomoči. “Nič dramatičnega se torej ni zgodilo”, so nam zagotavljali, čeprav je res, da so njihovi uslužbenci ekipo kabelske TV Kanala 10, ki je izgred v celoti posnela in objavila v večernih poročilih, zaprosili za posnetek. Radi bi namreč po tej poti prepoznali posamezne kršitelje oziroma izgrednike in proti njim ustrezno ukrepali.

Članek enega izmed domačih navijačev, objavljen v reviji Ultra, št. 1

Navijaški spopad

Na sončni nedeljski dan se je bližala ura tekme med NK Muro in NK Olimpijo.

Kot vsepovsod so na taki tekmi tudi navijači Black Gringos in Green Dragons. Do prvih izgredov med nami in Zmaji je prišlo že več kot uro pred začetkom tekme, saj so bili Dragonsi hitro v Murski Soboti. Zmaji, ki jih je bilo komaj kakih 50, so metali kamenje na nas, ki nas je bilo komaj kakih 10 (pa še to v glavnem šolarji). Takrat je policija prvič posredovala. Tekmo je sodil Jamšek, ki je tudi zgodba zase. Sodil je, kot da ima bronhitis in je med tekmo na trenutke tudi oslepel, tako da ni hotel videti prave igre in je sodil za Olimpijo.

Na tekmi je kar vrelo med navijači, kajti na obeh straneh je bilo dobro navijanje. Nato so se zopet “odrezali” Zmajčki in začeli na igrišče metati bakle, tako da so morali tekmo za nekaj minut prekiniti. Izzivali so tudi nas, mi pa smo, kot vedno, bili en stavek pred njihovimi žalitvami in zbadljivkami.

Bližal se je konec tekme in navijači na obeh straneh smo bili že na vrhuncu, bližal se je fizični spopad. Najprej smo se lotili sodnika Jamška in v njega metali plastične kozarce napolnjene s pivom in mu dali vedeti, da bi mu bilo lažje biti pijanec kot pa sodnik. Policaji so ga odpeljali na varno.

Po tekmi so policaji Dragonse spravili na avtobus, mi pa smo odhiteli s stadiona v Fazanerijo, kjer smo čakali avtobus. Pred teniškim centrom se je avtobus zaradi prometne gneče moral zaustaviti. To smo izkoristili in avtobus napadli. Moram priznati, da se Zmaji niso ustrašili in so silili iz avtobusa, da bi se spopadli z nami. To so jim preprečili policaji. Mi smo s kamenjem preuredili njihov avtobus, pa tudi kakšno glavo Zmajev. Ena skupina policajev je odganjala nas, druga pa spravljala Dragonse na avtobus. Po dolgotrajnem obračunu so nekako le uspeli spraviti Dragonse na avtobus in odpeljali so se naprej. Toda že po petdesetih metrih vožnje so se morali zaustaviti, saj smo na cesti napravili pravo barikado. Spet je prišlo do obračuna, vendar so policaji zdaj bolj obvladali situacijo kot prej. Na križišču je en pripadnik Zmajev padel iz avtobusa in tako se je zanj začela borba preživetja. Zmajček se je zaklenil v avto in začel moliti Oče naš, kolikor ga pač ve.

Med tem smo mi pozibavali avto in kričali nanj, da imamo vodo, da ga pogasimo. Lastnik avta je ostal brez besed in nemo gledal prizor pred sabo. Videlo se mu je, da je v šoku. Prišla je tudi policija in Zmajčka rešila. Tako so ga odpeljali proč od “roke pravice”.

Najbolj vztrajni navijači smo še tekli za avtobusom in eden izmed nas je skočil na razbito okno in jim za slovo spustil nekaj solzivca, tako da so nas od sreče, ker so lahko zajokali, s solznimi očmi zapustili toplo prekmursko pokrajino in vroče navijače Black Gringose.

P. S.

Kako je bilo Zmajčkom v avtobusu brez oken in na poti do Ljubljane, pa v drugi zgodbi.

Članek v fanzinu Green Dragonsov Prva petletka (oktober 1993)

S pirotehniko in navijanjem samo Prekmurju prikazali show, kakršnega Murska še ni videla in ga tudi ne bo do našega prihoda naslednje leto. Po tekmi primitivna soboška čreda s kamenjem napade naš ubogi avtobus, ki jim ni storil nič žalega. Zaradi tega so avtobusna gostovanja Dragonsov končana. Za vedno?

Mura in skupina Black Gringos zmagovalci pokala 1995

Skupino Black Gringos so ustanovili leta 1991, zelo hitro, že štiri leta pozneje pa je bila odigrana verjetno najboljša tekma Gringosov do sedaj. Mura in Publikum sta odigrala na skoraj polni Fazaneriji povratno finalno pokalno tekmo. Gringosi so se namestili na takrat še nepokriti severni tribuni, nameščeni niso bili še niti plastični sedeži.

Po ocenah se je takrat zbralo skoraj 400 Gringosov, ki so prikazali izredno navijanje, obogateno s preko 100 baklami, baloni, dimnimi bombami, veliko 20 m x 9 m zastavo za prekrivanje, trakovi in paper showom.

Če se v tem kontekstu ozremo na številčnost skupine na domačih tekmah, potem moramo omeniti tudi letošnjo tekmo proti Olimpiji, ko se je na severni tribuni zbralo približno 250 navijačev. Bo pa vsekakor ta tekma proti Olimpiji v zgodovino skupine zapisana kot ena najboljših vseh časov. Mura je v prvih 14. letih obstoja slovenske lige naredila ogromno, žal pa je osvojila samo eno lovoriko – naslov pokalnega zmagovalca tega leta – 1995.

V tem smislu imajo Gringosi pravzaprav še ogromno rezerv, saj se je klub redkokdaj do zadnjega boril za 1. mesto. Kaj bi šele bilo na Fazaneriji, če bi klub kdaj osvojil tudi naslov prvaka, ali celo večkrat?! Zdi se, da se je Mura vedno znašla na pravem mestu ob nepravem času. Za razliko od Gorice, Domžal in še kakšnega kluba, ki so pozneje znali izkoristili slabe čase Olimpije, Maribora in nenazadnje tudi Mure.

Na tekmi so navijali tudi navijači Publikuma, Florjani, ki pa niso bili deležni skoraj nikakršne pozornosti domače publike.

Preostale fotografije najdete v fotogaleriji Gringosov in fotogaleriji Florjanov.

Spodnje besedilo je zapisal takratni vodja navijaške skupine Black Gringos, ki je bilo objavljeno v reviji Ultra, št. 3:

Prva tekma finala je bila v Celju, od tam smo se vrnili v M. Soboto, čeprav vsi mokri, zelo veseli, saj smo tam odigrali za nas ugodno 1:1. Vsi smo bili prepričani, da bo Mura pokalni prvak, zato smo se na povratno tekmo še posebej (dolgo) pripravljali, saj je bila za nas to tekma življenja. Od uprave kluba smo dobili dovoljenje za navijanje na severni tribuni, na kateri smo imeli priložnost, ki smo jo izkoristili in pokazali, kdo in kaj smo. Papir smo začeli rezati že kar pred prvo tekmo finala, zato pa ga je tudi bilo za 6 velikih vreč – žaklov. Nabavili smo preko 600 trakov, kupili 120 bakel in 400 balonov. Zadnje dneve pred tekmo pa smo porabili za izdelavo zastave 20 m x 9 m, ki je res čudovita. Bližala se je tekma in postajali smo vse bolj nestrpni. Prišla je sreda, vreme je bilo sončno, mi smo bili žejni, naš del na severni tribuni pa je bil nabito poln, kot smo tudi pričakovali da bo, saj smo v tej tekmi videli priložnost za dokaz najboljših navijačev v Sloveniji, kar smo tudi v določenih elementih navijanja dokazali.

Navijanje je bilo dobro, glasno, stopnjevalo se je do gola Topića, ko smo dobesedno ponoreli. Pred tem smo izvedli enkraten paper show, razpotegnili zastavo, ki nas je prekrila, kar je tudi izpadlo zelo dobro, čeprav se je zastava preluknjala že pred začetkom tekme, ko smo prižgali več kot 100 bakel. S takšnim navijanjem, ki ga ne bomo videli prav na vsaki tekmi, smo Gringosi zagotovo pripomogli pri vzponu slovenskega navijanja. Pri golu se nehote vžgejo papirnati trakovi, ki smo jih vrgli že prej, zgoreli so nam tudi nekateri transparenti, nekatere pa smo uspeli pravočasno odstraniti. Končno smo dočakali tudi končni žvižg sodnika, nakar smo nekateri preskočili ograjo in odšli preko igrišča, kjer smo počakali izročitev pokala igralcem, nato pa skupaj z njimi tudi izpili šampanjec, poljubili pokal, odbežali časten krog in se odpravili za šank, proslavit zmago naše ekipe, predvsem pa to, da smo na finalu pokala dosegli to, kar smo si zadali, naredili pa smo še več.

Viole:Green Dragons, 11. maj 1996, Ljudski vrt

Besedilo: revija Ultra, št. 4, foto: fotoultras

Po dolgem času pravi DERBI, ki smo ga pogrešali že zelo dolgo. Viole so se na tekmo pripravile zelo dobro. Vzdušje je bilo že dolgo pred tekmo na vrhuncu. Pred južnim delom Ljudskega vrta so se delile pive, Viole so z nestrpnostjo pričakovale začetek tekme. Začetek tekme so si Štajerci dobro zamislili. Stojišče Viol je bilo vse do začetnega sodnikovega žvižga skoraj povsem prazno, v ozadju se je le slišalo glasno navijanje Viol. Ob začetku tekme Viole prižgejo več dimnih v vijoličasti in rumeni barvi. Ko se je dim razkadil, je jug prikazoval lepo sliko. Stojišče Viol je bilo popolnjeno, preko 300 Viol je glasno navijalo.

Razvili so tudi nedokončano veliko zastavo, ki je poleg polepšanja predstave služila tudi za to, da so se Viole skoncentrirale na desni strani zastave in navijanje je bilo dosti lažje in boljše. Na začetku drugega polčasa prižgejo več rdečih bakel.

Ko Green Dragonsi prispejo na tekmo z zamudo (mimogrede, to se dogaja vse pogosteje in čeprav skoraj vedno valijo krivdo na policiste, mislimo, da je boljše iz Ljubljane iti uro prej, kot pa zamuditi derbi; tudi na Fazanerijo so že zamudili) Viole takoj razvijejo transparent “Zelene zmajčice” in glasno skandirajo “to je vaše, to je vaše!” Viole so namreč dva dni pred tekmo odpotovale v Ljubljano in Dragonsem ukradle ta transparent. Poleg tega je bilo še nekaj žaklov za paper show, a ker v avtomobilu ni bilo mesta, so se zadovoljili s tem, da so ves papir razsuli po stadionu in se nanj poscali in posrali.

Zmajčeki ob tem ponorijo, ker jim policisti kljub obljubi niso vrnili transparenta. Prižgejo kakih 10 zelenih bakel in jih nato vržejo na igrišče. Zaradi tega sledi napad policistov, ki jih na zelo grob način, brez pogajanj in predhodnega obvestila vržejo s stadiona.

V trenutku, ko so bakle na igrišču odstranjevali redarji, so Viole izkoristile priložnost in kakih 10 do 15 Viol je pribežalo do Dragonsev, da jim izmaknejo transparente in z njimi fizično obračunajo. Dragonsi na odprt fight niso pristali in so le opazovali Viole, seveda, če odmislimo vračanje verbalnih provokacij. Tako so Mariborčani vrnili Ljubljančanom z isto mero. Na lanskem derbiju so Viole ukradle Dragonsom transparent in ti so se zapodili za njimi in Viole povabili na pretep, a Viole poziva niso sprejele. Tokrat so poravnali račun.

Ljubljančani so tokrat razočarali, saj razen bakel niso pokazali prav ničesar. Do tega incidenta so le nekajkrat navijali, večino časa pa v miru gledali tekmo. Viole so vseskozi fanatično navijali, za kar si zaslužijo maksimalno oceno. Izvedli so tudi manjši paper show in istočasno odvrgli trakove. Ob golu Maribora so prižgali še kakšno baklo, zelo dobro pa so izvedli šaljade. Po tekmi prva ekipa Viol zasači tri Dragonse v lokalu blizu stadiona in jih popolnoma potepta in hitro se odpravijo na železniško postajo, da ujamejo še preostali del Zmajev, ki so jih vrgli s stadiona. Šal, ki ga dobiš kot “vojni plen” zelo dosti pomeni. Bravo Viole, tokrat ste pokazale, da slovensko ultra navijaštvo le ne bo tako hitro izumrlo. Z nestrpnostjo pričakujemo naslednji največji slovenski navijaški derbi.

Več fotografij si oglejte v fotogaleriji Viol in fotogaleriji Dragonsov.

Članek o navijaških skupinah iz bivše SFRJ

Objavljamo članek iz revije FHM, iz novembra 2007, v katerem so opisane navijaške skupine iz nekdanje skupne države. To je sicer članek, ki bi moral biti objavljen pred letnim dopustom ljudi, ki so zadolženi za objavo člankov na portalu. Naslednji članki sledijo po končanem dopustu, po 10. juliju, kot je bilo objavljeno v prejšnjem postu.

Dva mrtva v spopadu argentinskih navijačev

Med in po nogometni tekmi argentinskih klubov Huracan in Arsenal, v kateri je s 3:0 slavil Huracan, je prišlo do navijaških spopadov. Zaradi več strelnih ran sta umrla dva navijača kluba Huracan, bilo je tudi več težje poškodovanih. Poleg strelnega orožja so v napadu uporabili tudi nože.

« Previous Page — Next Page »