Mura in skupina Black Gringos zmagovalci pokala 1995

Skupino Black Gringos so ustanovili leta 1991, zelo hitro, že štiri leta pozneje pa je bila odigrana verjetno najboljša tekma Gringosov do sedaj. Mura in Publikum sta odigrala na skoraj polni Fazaneriji povratno finalno pokalno tekmo. Gringosi so se namestili na takrat še nepokriti severni tribuni, nameščeni niso bili še niti plastični sedeži.

Po ocenah se je takrat zbralo skoraj 400 Gringosov, ki so prikazali izredno navijanje, obogateno s preko 100 baklami, baloni, dimnimi bombami, veliko 20 m x 9 m zastavo za prekrivanje, trakovi in paper showom.

Če se v tem kontekstu ozremo na številčnost skupine na domačih tekmah, potem moramo omeniti tudi letošnjo tekmo proti Olimpiji, ko se je na severni tribuni zbralo približno 250 navijačev. Bo pa vsekakor ta tekma proti Olimpiji v zgodovino skupine zapisana kot ena najboljših vseh časov. Mura je v prvih 14. letih obstoja slovenske lige naredila ogromno, žal pa je osvojila samo eno lovoriko – naslov pokalnega zmagovalca tega leta – 1995.

V tem smislu imajo Gringosi pravzaprav še ogromno rezerv, saj se je klub redkokdaj do zadnjega boril za 1. mesto. Kaj bi šele bilo na Fazaneriji, če bi klub kdaj osvojil tudi naslov prvaka, ali celo večkrat?! Zdi se, da se je Mura vedno znašla na pravem mestu ob nepravem času. Za razliko od Gorice, Domžal in še kakšnega kluba, ki so pozneje znali izkoristili slabe čase Olimpije, Maribora in nenazadnje tudi Mure.

Na tekmi so navijali tudi navijači Publikuma, Florjani, ki pa niso bili deležni skoraj nikakršne pozornosti domače publike.

Preostale fotografije najdete v fotogaleriji Gringosov in fotogaleriji Florjanov.

Spodnje besedilo je zapisal takratni vodja navijaške skupine Black Gringos, ki je bilo objavljeno v reviji Ultra, št. 3:

Prva tekma finala je bila v Celju, od tam smo se vrnili v M. Soboto, čeprav vsi mokri, zelo veseli, saj smo tam odigrali za nas ugodno 1:1. Vsi smo bili prepričani, da bo Mura pokalni prvak, zato smo se na povratno tekmo še posebej (dolgo) pripravljali, saj je bila za nas to tekma življenja. Od uprave kluba smo dobili dovoljenje za navijanje na severni tribuni, na kateri smo imeli priložnost, ki smo jo izkoristili in pokazali, kdo in kaj smo. Papir smo začeli rezati že kar pred prvo tekmo finala, zato pa ga je tudi bilo za 6 velikih vreč – žaklov. Nabavili smo preko 600 trakov, kupili 120 bakel in 400 balonov. Zadnje dneve pred tekmo pa smo porabili za izdelavo zastave 20 m x 9 m, ki je res čudovita. Bližala se je tekma in postajali smo vse bolj nestrpni. Prišla je sreda, vreme je bilo sončno, mi smo bili žejni, naš del na severni tribuni pa je bil nabito poln, kot smo tudi pričakovali da bo, saj smo v tej tekmi videli priložnost za dokaz najboljših navijačev v Sloveniji, kar smo tudi v določenih elementih navijanja dokazali.

Navijanje je bilo dobro, glasno, stopnjevalo se je do gola Topića, ko smo dobesedno ponoreli. Pred tem smo izvedli enkraten paper show, razpotegnili zastavo, ki nas je prekrila, kar je tudi izpadlo zelo dobro, čeprav se je zastava preluknjala že pred začetkom tekme, ko smo prižgali več kot 100 bakel. S takšnim navijanjem, ki ga ne bomo videli prav na vsaki tekmi, smo Gringosi zagotovo pripomogli pri vzponu slovenskega navijanja. Pri golu se nehote vžgejo papirnati trakovi, ki smo jih vrgli že prej, zgoreli so nam tudi nekateri transparenti, nekatere pa smo uspeli pravočasno odstraniti. Končno smo dočakali tudi končni žvižg sodnika, nakar smo nekateri preskočili ograjo in odšli preko igrišča, kjer smo počakali izročitev pokala igralcem, nato pa skupaj z njimi tudi izpili šampanjec, poljubili pokal, odbežali časten krog in se odpravili za šank, proslavit zmago naše ekipe, predvsem pa to, da smo na finalu pokala dosegli to, kar smo si zadali, naredili pa smo še več.