Pogovor z Antikristi 1989

Sliši se nenavadno, ampak ker v Metliki nogometnega kluba ni, so Metličani vedno igrali in navijali za NK Kolpo iz bližnjega Podzemlja. Resda pa Antikristi 1989 trenutno niso aktivni na nogometu, največ zaradi slabih odnosov z upravo kluba. Zanimivo je ime navijaške skupine, ki se opredeljuje kot ultras skupina. Fantje pravijo, da jih je večina vedno najraje poslušala punk glasbo. Predvsem Sex Pistols in komad Anarchy in the UK. In starejši so “bitangam”, kot pravijo sami, vedno rekli antikristi. “Glej ga antikrista”. In nastali so Antikristi.

Kdaj je bila ustanovljena vaša skupina? Kakšni so bili začetki?
Skupina je bila ustanovljena v začetku leta 1989. Začetki so bili zanimivi, aktivni smo bili predvsem na tekmah RK Metlika, 30 do 70 članov, ki je takrat igral v zadnji članski ligi. Prvo gostovanje smo opravili leta 1990, 7 članov je takrat z vlakom odpotovalo v Višnjo Goro na tekmo RK Metlika, naredili smo svoj šov in po zaostanku se skupaj z igralci veselili takratne zmage. Zelo lepi časi.

Ste aktivni v različnih športih? Kakšna je konkurenca na nasprotnih navijaških tribunah v teh športih in v različnih ligah?
Zadnja leta smo bili aktivni v več športih, nogomet, košarka, rokomet. Konkurenca na tribunah je zelo slaba, praktično je ni. Ko prihajamo na tekme v različne regije, mesta po Sloveniji, nam nasproti stoji žal le “gledališka publika”. Čeprav gre za nižje lige, tretja, četrta, je to za nas nerazumljivo.

Kakšni so odnosi z vodstvi klubov, za katere navijate?
Z vodstvom NK Kolpa so odnosi zelo slabi, trenutno tudi z RK Metlika odnos ni najboljši, kar se pa tiče KK Metlika je pa bilo veliko več zamer med igralci in navijači, kot pa z vodstvom.

Kakšna je navijaška scena v Beli krajini?
V Beli krajini razen nas ni več prave navijaške skupine, kar je žalostno. Predvsem en Črnomelj, ki je večje mesto, bi moral imeti aktivno navijaško skupino, tudi klubi jim igrajo v boljših ligah kot naši, čeprav za nas liga ni pomembna.

Do kam sega bazen navijačev in pripadnikov vašega kluba?
Naša skupina je več ali manj sestavljena iz bivajočih v občini Metlika, včasih se nam pridruži še kak iz bližnje občine Semič, ampak velika večina je Metličanov.

Kako ljudje dojemajo šport, obiskovanje tekem, pripadnost klubu?
Za majhno mesto kot je Metlika, lahko rečem, da je obisk na tekmah za slovenske razmere zelo dober, večkrat smo napolnili dvorano na domačih rokometnih in košarkaških tekmah pa tudi na gostovanja smo se odpravljali v velikem številu, kar kaže na to, da smo Metličani veliki pripadniki in podpora svojim klubom.

Koliko članov sestavlja jedro navijaške skupine? Kakšna je povprečna udeležba vaših članov na domačih tekmah in gostovanjih ter kakšna je po vašem mnenju trenutno vaša največja številčnost?
Od letošnje sezone imamo tudi odprto članstvo, trenutno je včlanjenih 25 članov, ki so redno aktivni na domačih tekmah. Okoli 10 do 15 nas tudi redno hodi na gostovanja, v zadnjem času na rokomet, največja številčnost trenutno je nekje med 40 do 60 članov.

Kdo so pretežno navijači vaše skupine?
Našo skupino večinoma sestavljamo moški, je tudi nekaj deklet, ampak niso redno aktivne. Prevladuje starostna skupina od nekje 20 do 25 leta.

Katere klube in navijače dojemate kot največje nasprotnike? Kateri klubi pritegnejo v Metliki največ pozornosti?
Nimamo nekih prevelikih nasprotnikov, klubi nam igrajo v nižjih ligah, kjer je navijaška scena katastrofalna, največ pozornosti v Metliki pritegnejo črnomaljski in kočevski klubi. Sovražnikov nimamo, ker ni v bližini nobene navijaške skupine več, nekaj posameznih prijateljev imamo iz drugih skupin, nismo pa še sodelovali in se družili z katero drugo skupino.

Če potegnemo črto pod odigranimi tekmami minule jeseni – kako ste zadovoljni z obiskom, s kakovostjo, s prikazanim. Kaj ste pokazali na tribunah?
Mislimo, da bi lahko bilo tudi boljše,vendar trenutno smo v slabih odnosih z upravo, predvsem z NK Kolpa, sicer imeli smo nekaj zanimivih rokometnih gostovanj, na katerih smo uporabljali tudi pirotehniko.

Se udeležujete reprezentančnih tekem? Kakšno je vaše mnenje o organizaciji tekem in izgledu navijaške tribune?
Reprezentančnih tekem se udeležujemo in to v lepem številu. Recimo te zadnje kvalifikacije nas je na domačih tekmah bilo vedno 20 do 40 pa tudi na gostovanjih smo bili aktivni. O izgledu navijaške tribune težko kaj rečemo, ker je dvorana majhna in je le ena tribuna za vse, na nogometu pa tudi prave tribune ni!

Kaj ponujate na področju marketinga navijaških rekvizitov? Načrtujete kakšne novosti na tem področju?
Imamo svoje šale, majice, kape, nalepke, zaenkrat bomo ostali pri tem.

Kaj lahko pričakujemo od vaše skupine v prihodnje?
Če se/ko se uredijo določene stvari v NK Kolpa potem mislim, da bo naša skupina še veliko boljša … pač nogomet je šport številka ena in hitro združi ljudi. Imamo veliko perspektive v naši skupini in mislim, da lahko in bomo še veliko napredovali.

Kakšna je narodnostna struktura vaše navijaške skupine?
Vsi smo rojeni in smo tudi odraščali v Sloveniji, večina imamo veliko sorodnikov iz bližnjih južnih držav, kar je pa popolnoma normalno za ta del Slovenije.

Pogovor z Violami

Maribor že vrsto let osrečuje svoje navijače z dosežki na zelenici. Zdaj že lansko poletje pa Mariboru, vseeno malce nepričakovano, ni uspela uvrstitev v Ligo prvakov oziroma evropska tekmovanja. Kot je v današnji Ekipi dejal Zlatko Zahovič: ” … ekipa pride do nekega vrhunca, po katerem dobri rezultati niso več dovolj dobri. Ob takšnih občutkih slavja, ko na nek način pišeš zgodovino, pogosto pozabiš, kdo si in kaj si, zgodijo se iracionalne poteze, ki se ti v tistem trenutku sicer zdijo fantastične, navdušujoče. Prav tako kot navijačem in medijem, ki imajo radi velikopotezne, megalomanske odločitve v zvezi s kadrovanjem in vsem ostalim. Toda potem se zgodi šport, tako kot se je nam in posledično pride do velike krize.” Letošnjo jesen smo tako lahko opazovali precej manj obiskane tribune Ljudskega vrta v primerjavi s prejšnjimi sezonami. Vendar kot kaže trenutno, se spet obeta vijolična pomlad. Ni razloga, da bi nas skrbelo za mrtvilo na tribunah v nadaljevanju prvenstva. Že v drugem spomladanskem krogu je na sporedu dvoboj Viole:Green Dragons v Ljudskem vrtu. V pogovoru z Violami se nismo mogli izogniti njihovemu razmišljanju o odnosu med Violami in Nogometno zvezo Slovenije. Medsebojne odnose bi lahko opisali tudi kot hladno vojno.

Po zeleni jeseni se kot kaže obeta vijolična pomlad ter boj za naslov prvaka in hkrati boj za izhodiščne položaje v evropskih tekmah. Je to tisto, kar bo prebudilo vašo zaspano tribuno na jesenskih prvoligaških tekmah?
Glede na zmanjšanje zaostanka za vodilnim se obeta zelo zanimiva pomlad, tako na igrišču kot na tribunah, verjetno bo prvi vrhunec spomladanskega dela že v drugem krogu, ko je na vrsti derbi proti Olimpiji v Ljudskem vrtu. Vsekakor pa smo prepričani, da se bodo tribune spomladi zbudile in pokazale tisto pravo moč, ki jo imajo.

Je med 3.000 in 5.000 gledalcev na tribunah Ljudskega vrta maksimum, ki ga lahko ponudi mariborska publika na prvenstvenih tekmah? Se nam samo zdi, ali pa je ob številnih uspehih mariborskih nogometašev v zadnjih letih povprečen pristaš Maribora postal razvajen, ki ga Zavrči in Rudarji več ne uspejo privabiti na tribune?
Tako kot ste že sami omenili, določen del publike je postal razvajen in je pričakoval tudi letos uvrstitev v evropska tekmovanja, kar pa se žal ni zgodilo, potem je prišlo tudi do upada ter slabših predstav v domačem prvenstvu in število obiskovalcev se je posledično zmanjšalo. Mislimo pa, da je kljub temu obisk v Ljudskem vrtu precej nad povprečjem, kot ga premorejo drugi klubi pri nas.

Kakšna je povprečna udeležba vaših članov na domačih tekmah in gostovanjih. Koliko članov trenutno tvori jedro skupine?
Številka se precej spreminja, je pa bilo na domačih tekmah vedno vsaj okoli 150 do 200 članov, več seveda na samem derbiju, na proslavi 26. obletnice skupine proti Krškemu in na evropski tekmi proti Astani. Tudi vsa gostovanja smo oddelali kar solidno, številka se giblje nekje med 30 in 100 ljudmi na gostovanjih (izjema je derbi), 10 članov je odšlo tudi v Kazahstan, seveda pa bi si želeli čim več ljudi na gostovanjih in tudi na domačih tekmah. Jedro skupine tvori okoli 40 članov, tukaj so mišljeni ljudje, ki so aktivni na vseh gostovanjih in se angažirajo okoli tega, da skupina funkcionira.

Če potegnemo črto pod odigranimi tekmami letošnje jeseni – kako ste zadovoljni z obiskom, s kakovostjo, s prikazanim. Kaj ste pokazali na tribunah?
Občuti se pomanjkanje Evrope, predvsem pri obisku, kot ste sami omenili v enem izmed prejšnjih vprašanj. Ampak to velja predvsem za t. i. derbi navijače. Redni člani se po večini udeležujejo vseh tekem doma in v gosteh, vsekakor pa mislimo, da bi lahko bili v jesenskem delu prvenstva boljši, ampak glede na dano situacijo smo zadovoljni. Oba derbija smo izvedli na dokaj visokem nivoju tako glede števila kot vseh ostalih stvari na tribuni. Pozna pa se seveda navijaška neatraktivnost slovenske lige. Enostavno se ne čuti nobenega naboja med tistimi nekaj skupinami, ki obstajajo. V prvi vrsti je tisto, kar šteje, seveda ljubezen do svojega kluba, vendar da neko rivalstvo, sovraštvo na tribunah svoj čar celotni sceni. Mi kot skupina se ne moremo znebiti občutka, da je ostalim slovenskim skupinam uspeh, da se nam ne zamerijo, medtem ko bi moral biti uspeh določenim skupinam, da nam kdaj podarijo kakšno lekcijo.

Zdi se, da odnos na relaciji NZS-Viole verjetno nikoli ni bil tako slab. Kateri so razlogi zavračanja NZS? Lahko pričakujemo tudi prihodnje na reprezentančnih tekmah v Ljudskem vrtu bakle na igrišču?
Razhajanja med NZS in Violami segajo že daleč nazaj v zgodovino. Kljub nesporazumom, znanim zapletom pri svetovnem prvenstvu v Koreji, ignoranco prejšnega vodstva do Maribora, se je reprezentanco še enkrat več sprejelo v Ljudskem vrtu pri kvalifikacijah za prvenstvo v Južni Afriki. Kljub izredni kemiji, ki je nastala v trenutku, je NZS takoj, ko je to bilo mogoče, odvzela največje tekme Ljudskemu vrtu in jih dala nazaj v Ljubljano zaradi večje kapacitete in večjih možnosti pri prodaji VIP kart. Ponovno se je začelo zapletati pri iskanju skupnega dialoga z vodilnimi glede cene vstopnic za navijaški sektor za tekmo s Srbijo, kjer so naši predlogi za cenejše karte za navijaški sektor naleteli na gluha ušesa in razlago, da mi ne moremo zahtevati cenejših kart in naj gremo na tekmo pod temi pogoji. To je bil tudi povod za ponovni pričetek bojkota tekem reprezentance. Seveda ima pri vsem tem tudi velik vpliv nerazumljivo izživljanje pri kaznih za NK Maribor v slovenski ligi.

Kot že omenjeno – Viole Maribor tekme reprezentance bojkotiramo, zato tudi posledično kot skupina ne odgovarjamo za prekinitve tekme. To je stvar posameznikov. Prav tako nismo pristojni za to, da raziskujemo, kdo je tekmo prekinil. Za to so pristojni slovenski organi reda in miru. Med ostalimi slovenskimi ultras skupinami je moč opaziti negodovanje z NZS, predvsem zaradi nerazumljivih potez kadrovanja in vodenja ekipe (Katančevi neuspehi). Konec koncev pa je na vrsti NZS, da se odloči ali potrebujejo navijače ali klovne. Z dragimi vstopnicami na ostalih sektorjih in ikonografijo, ki jo ponujajo (razne Trigi kape, vuvuzele, ploščice za ploskanje in podobno) predstavljajo vse, kar vsak pravi ultras prezira in to je modernizacija nogometa v tej smeri, da stadione spremenijo v cirkuško gledališče, kjer ljudje po končani predstavi vstanejo in odidejo domov. Pravi navijač živi svoje navijaško življenje 24/7 in to vodilnim ljudem na nogometnih zvezah ni jasno oziroma ni v skladu z njihovo profitersko politiko.

Zanimivo je, da apelirajo na nas, da bi na tekmah v Mariboru reprezentanco podprli, kadar pa je tekma v Ljubljani pa močno upajo, da se teh tekem mi ne bi udeleževali, saj se bojijo izgredov na navijaški tribuni. Zaradi tega bi nas morali premeščati na druge sektorje, kar pa bi jim povzročilo veliko organizacijskih nevšečnosti in izpad dohodka. Ne vidimo pa razloga, da nas ne bi namestili v družinski sektor, saj pa smo mi Viole ena velika srečna družina. Nazadnje, ko smo želeli organizirano prisostvovati tekmi in podpirati reprezentanco v Ljubljani, za katero smo imeli karte za navijaški sektor, ne samo, da nam je vstop bil preprečen, še odstranjeni smo bili z brutalnim posredovanjem policije.

Kakšna je vaša ocena izgleda tribune na reprezentančnih tekmah, tako v Stožicah kot v Ljudskem vrtu? Obiskujete tudi gostovanja reprezentance?
Izgled tribune ni podoben ničemer. Kot skupina bojkotiramo vse tekme reprezentance, kar pa ne velja za vse posameznike. Večinoma ti posamezniki niso pripadniki širšega jedra skupine. Občasno se dogaja, da tudi kdo iz dolgčasa krene na gostovanje reprezentance zaradi neatraktivnosti slovenske lige, kjer gostovanja v razna Velenja, Domžale, Zavrč itd. ne ponujajo “turističnih ugodnosti” in vsega kar zraven spada.

Kaj ponujate na področju marketinga navijaških rekvizitov v zadnjem obdobju? Načrtujete kakšne novosti na tem področju?
Kot vedno pripravljamo širok spekter navijaških artiklov, nekatere za širšo prodajo, nekatere artikle pa samo za izbrane in zaslužne ljudi. Bomo pa v prihodnje še pojačali aktivnosti na področju marketinga, saj smo enotnega mnenja, da je marketing ogledalo kreativnosti same skupine.

Kaj lahko pričakujemo od vaše skupine v prihodnje?
Tisti, ki nimajo idej, bi vam tukaj odgovorili, da naj le-to ostane skrivnost, mi pa lahko zatrdimo, da bomo delali predvsem na vcepljanju navijaške kulture v glavo mladim in zagnanim članom, kar se bo pokazalo na vseh segmentnih, ki jih navijaška skupina lahko pokaže.

Katera prijateljstva na ravni skupine vzdržujete trenutno v Sloveniji in v tujini?
Na področju Slovenije nimamo prijateljstev, res pa so pozitivni odnosi z Ribari. Še dalje obstaja tih dogovor, da se slovenske skupine pušča pri miru, saj nam je v interesu, da se scena dvigne, ne pa da se skupina rasformira po petih tekmah. Vendar opažamo, da to skupinam ne pripomore, saj so postali leni in posledično ne posvečajo truda, niti energije izgledu svojih tribun. V tujini imamo uradno prijateljstvo s švicarskim St. Gallnom. Nastajalo je dolgo, tako da lahko rečemo, da je zdaj res pravo, trdno in pristno. Izpred let pa obstajajo dobri odnosi z Widzewom iz Lodza. Nekaj naših ljudi, ki jih zanima casual scena, ima tudi kontakte v Birminghamu. Kot zadnje bi omenili tudi medsebojno izkazovanje spoštovanja z nekaterimi evropskimi skupinami, predvsem v trenutkih, ko je potrebna navijaška solidarnost. Tukaj bi izpostavil skupino Ultras Violetas Valladolid, ki nam je namenila parolo za naše zaprte. Seveda smo gesto vrnili s parolo, prav tako pa tudi gostili njihove ljudi na derbiju.

Katere podskupine so najbolj dejavne?
Znotraj same skupine obstajajo ekipe, družbe, podskupine, ki imajo svoja imena, nekatere tudi svojo zastavo, nalepke in podobno, vendar delujemo kot formalna celota, saj menimo, da lahko formiranje strogih podskupin pri manjših skupinah prej prinese razhajanje kot skupno delovanje. To pa ne velja za združevanje naših ljudi izven našega mesta v formalne podskupine. Tukaj si omembo zasluži ekipa iz Slovenskih Konjic, ki je prisotna vedno in povsod.

Kotiček za navijače – 25. 2. 1999

Izid: 25. 2. 1999.

Pogovor z Terror Boys

Predvsem v prvem delu jesenskega dela prvenstva so nas s svojimi igrami in rezultati navduševali nogometaši Gorice, skozi celotno jesen pa so svoje prednosti pokazali tudi Boysi. Glede na negativne dogodke, ki smo jih v medijih spremljali iz Športnega parka do pričetka tekoče sezone, smo pričakovali povsem drugačen trend tako na igrišču kot na tribunah, kot smo mu bili priča. Vendar, kot pravijo Boysi v tokratnem pogovoru, to sploh ni presenetljivo. Sicer pa so rezultati goriške nogometne šole celotni Sloveniji dobro znani. Slovenski navijaški sceni vsekakor primanjkujejo konstantne, številčne in kvalitetne navijaške skupine, zato so Boysi v svoji jesenski izvedbi za celotno slovensko sceno vsekakor dobrodošli.

V zadnjih letih je bilo precej burno dogajanje v goriškem klubu. Vzponi, padci, novi začetki, klavrni konci pa spet novo upanje. Kaj se je v dogajalo v vašem Športnem parku?
Menimo, da je bilo v medijih glede tega napisano in povedano vse, bistvo celotne zgodbe pa je v tem, da je bila za nastalo situacijo oziroma skorajšnji propad kluba in posledično tudi mrk profesionalnega nogometa na Goriškem v največji meri kriva bivša uprava in njena nesposobnost vodenja in upravljanja kluba na profesionalni ravni. Potrebno je namreč vedeti, da ti ljudje niso uživali ne zaupanja lokalnega okolja, še manj pa lokalnega gospodarstva in igralcev, strokovnega štaba ter zaposlenih v klubu, saj so finančno luknjo, ki je v klubu zevala že pred njihovim prihodom s svojo popolnoma zgrešeno politiko in nesposobnim vodenjem samo še poglobili. Pravzaprav je bila njihova edina zares dobra poteza ta, da so se na koncu vendarle uklonili volji oziroma pritisku lokalne nogometne javnosti in so naposled le ponudili svoj odstop.

Glede na vse negativne dogodke so nogometaši Gorice na nek način vseeno presenetili in dlje časa krojili vrh lestvice. Kje so vzroki?
Mislim, da so nad trenutnim potekom jesenskega dela sezone presenečeni predvsem tisti, ki bodisi ne poznajo bodisi zgolj površno poznajo zgodovino oziroma odlike Gorice. Kvaliteta igralskega kadra/podmladka pri nas nikoli ni bila sporna, ne glede na finančne težave in slabše delovne pogoje (mislimo predvsem na plače) v primerjavi z bogatejšimi klubi. Glavni problem moštva je bil ta, da so bili igralci in strokovni štab preprosto prepuščeni sami sebi in prisiljeni v nenehno improvizacijo. Jasno pa je, da v takem okolju in v takšnih pogojih še tako velike odlike ekipe ne pridejo do izraza, saj primanjkuje motiva, finančne stabilnosti in nenazadnje jasne klubske vizije. V sodobnem nogometu pa vemo, da brez finančne stabilnosti dandanes noben resen klub ne more stremeti k rezultatski kontinuiteti. Na tem mestu pa ne moremo mimo odnosa in pripadnosti klubskim barvam tako s strani igralcev, kot tudi strokovnega štaba, ki so dobro leto in pol dobesedno garali zastonj samo zato, da Gorico ohranijo pri življenju in na (za nas) junaški način rešili bodočnost kluba in vseh otrok, ki trenirajo pod okriljem mladinske šole. Tega pravi navijači ne bomo pozabili nikoli in za nas je bil lanski obstanek ligi enak osvojitvi naslova prvaka. Dovolj je samo če pogledate čez mejo in pogledate kakšna usoda je doletela Parmo, ki je bila dobro leto dni v partnerskem razmerju z Gorico. Upamo si trditi, da je v tem primeru srce premagalo denar, ki je gonilna sila modernega nogometa.

Kje sami vidite prihodnost svojega kluba? Kateri model upravljanja vašega kluba se vam zdi ustrezen?
V Gorici imamo že od nekdaj odlično nogometno šolo, zato kvaliteta nikoli ni bila vprašljiva in veseli nas, da se tudi nova uprava zaveda, da je mladinska šola največji kapital s katerim razpolaga Gorica. Njihova vizija temelji na doma vzgojenem kadru in postopni sanaciji, kar pomeni, da ne bodo razmetavali denarja za tujce dvomljive kvalitete, ampak bodo uveljavljali mlade domače talente in s tem poskušali privabiti tudi potencialne sponzorje. Zavedamo se namreč, da Gorica za resno in profesionalno delovanje potrebuje močnega glavnega sponzorja in širšo mrežo manjših lokalnih pokroviteljev. Prepričani smo, da bomo, v primeru da se klub finančno in organizacijsko sanira ter stabilizira, kmalu spet v boju za najvišja mesta v ligi, kamor zaradi svoje zgodovine in tradicije Gorica kot klub tudi spada. Ne nazadnje smo le drugi najtrofejnejši nogometni klub v državi.

Kakšni so odnosi z vodstvom kluba?
Odnosi so odlični, vsekakor gre za daleč najbolj razumno upravo v zadnjem desetletju, ki se zaveda resnosti položaja in ne zida gradov v oblakih, ampak prisega na sistematično delo in ne rine z glavo skozi zid. Z njimi imamo vzpostavljen zelo fer in korekten odnos, ki temelji na medsebojnem spoštovanju in redni komunikaciji. O tem pričajo tudi številne akcije, ki smo jih (in jih tudi v prihodnje še bomo) izpeljali bodisi na našo pobudo bodisi v sodelovanju s klubom (pleskanje in grafitiranje stadiona, Dan ND Gorica …), za nameček pa sodelujemo tudi na področju klubskega marketinga, kjer ni bilo v zadnjih desetih letih narejenega popolnoma nič in ravno zato vodstvu kluba nenehno polagamo na dušo, da je ravno to področje, na katerem bomo morali najbolj zavihati rokave in s skupnimi močmi izboljšati prepoznavnost in pripadnost kluba znotraj lokalnega okolja in širše regije. Dandanes je namreč klub potrebno razvijati kot blagovno znamko in prvi korak na tej poti bodo novi klubski šali, katerih osnutke smo izdelali mi.

Vaša številčnost in predstave na tribuni so že nekaj časa na nivoju. To vam priznavajo tudi drugi slovenski navijači. Če potegnemo črto pod jesenski del sezone – kako ocenjujete sami sebe? Ste s predstavami na tribuni zadovoljni?
Če se ocenimo po šolsko, potem bi rekli »prav dobro«. Sami smo z našim jesenskim delom zadovoljni, čeprav je jasno vedno lahko še bolje, česar se popolnoma zavedamo in zato stremimo k temu, da naš sedanji nivo vzdržujemo, saj lahko le z neko konstanto (kar se tiče številčnosti, izgleda tribune, gostovanj … pa vse tja do marketinga), kot skupina v vseh segmentih postanemo še boljši. Zagotovo pa je naš pogled vedno usmerjen naprej, saj na starih lovorikah ne mislimo počivati, zato smo z mislimi že popolnoma osredotočeni na prihajajoče leto, ki bo za nas še posebej prelomno, saj bo skupina jeseni praznovala 25. obletnico obstoja. Tudi zavoljo tega jubileja čutimo veliko odgovornost in željo, da se v spomladanskem delu in kasneje v uvodnem delu naslednje sezone pred celotno javnostjo pokažemo v naši najboljši podobi.

Razen gostovanj v Kopru in Ljubljani vaša gostovanja niso množična? Lahko kaj storite v prihodnje na tem področju?
Kot vsaka navijaška skupina imamo tudi mi segmente, v katerih vidimo prostor za napredek oziroma skrite rezerve. Res je, da nam manjkata eno ali dve bolj številčni gostovanji, potrebno pa je poudariti tudi to, da nam za nekatere, z navijaškega vidika zanimivejše tekme, okoliščine niso šle najbolj na roko (npr. gostovanji v Mariboru in Velenju sta »padli« med tednom ob vse prej kot ugodnem terminu), kar se pri skupini kot je naša hitro pozna. Ne pozabimo, da smo TB praktično edina grupa na zahodu države in da z izjemo Kopra, Ljubljane in Domžal praktično nimamo bližnjega gostovanja. Če k temu dodamo še termine domačih tekem nekaterih ekip (npr. Krka, nedelja ob 13.00, Zavrč, petek ob 20.00), postane podatek, da smo bili Boysi prisotni prav na vseh gostujočih tekmah Gorice v jesenskem delu sezone, po našem mnenju spoštovanja vreden. Če pa smo za trenutek samokritični, se jasno zavedamo, da nam logistika predstavlja določene težave in kar se tega (pa tudi ostalih aktivnosti grupe na splošno) tiče, bo moral tudi naš podmladek slej ali prej pokazati več samoiniciative in iznajdljivosti pri organizaciji gostovanj. Večina med nami ima namreč svoje službe in obveznosti, zato bosta tudi v prihodnje naša prisotnost in posledično številčnost odvisna predvsem od slednjih.

Kakšna je povprečna udeležba vaših članov na domačih tekmah in gostovanjih ter kakšna je po vašem mnenju trenutno vaša največja številčnost? Koliko navijačev šteje ožje jedro skupine?
Okvirno bi dejali, da naša povprečna številka na domačih tekmah znaša 50-60 ljudi, v gosteh pa tam okoli 20. Potrebno pa je povedati, da smo imeli v jesenskem delu več gostovanj kot domačih tekem, zato smo s tem številom zadovoljni. Kar se tiče tekem doma in v gosteh se za oboje ve, katere med njimi so najbolj atraktivne in posledično tudi najbolj številčno obiskane. To je neka stalnica, ki se pri manjših skupinah vedno ohranja, kljub temu pa si bomo prizadevali (in takšna tudi je naša mentaliteta), da se na vsako tekmo odpravimo v karseda velikem številu, upoštevajoč vse objektivne okoliščine seveda. Doma se nas lahko v idealnih okoliščinah zbere tudi 100-120, v gosteh pa dobrih 50. Najožje jedro skupine pa tvori 5-8 ljudi.

Kaj ponujate na področju marketinga navijaških rekvizitov v zadnjem obdobju? Načrtujete kakšne novosti na tem področju?
Kar se marketinga skupine tiče je bilo zadnje obdobje z naše strani kar pestro. V prvi polovici jeseni smo naredili nove nalepke, začeli pa smo načrtovati tudi novo kolekcijo zimskih jaken, kap in našitkov, ki so v ponudbo prišli v samem zaključku jesenskega dela sezone. Tik pred božičnimi prazniki pa smo izdelali še osnutke novih TB šalov, za katere že pobiramo naročila in ki bodo predvidoma izdelani še pred pričetkom spomladanskega dela sezone. Gre pa za posebno serijo šalov v okviru prihajajoče 25. obletnice naše skupine, ki bo zaznamovala naše leto 2016. Kot zanimivost naj dodamo še to, da trenutno v studiu snemamo naše (naj)novejše tifo komade, ki jih bomo nato uredili in arhivirali na obeh naših javnih facebook profilih. Tekom poletja bomo med drugim izdelali tudi nove kratke majice, medtem ko naj naše jesenske marketinške aktivnosti za zdaj ostanejo še presenečenje.

Kaj se je zgodilo z vašo spletno stranjo?
Rok do katerega je bil plačan strežnik z našo uradno spletno stranjo je potekel, mi pa nismo obnovili naročnine, saj smo ocenili, da trenutno slednje pravzaprav ne potrebujemo, ker tako naša komunikacija, kot tudi vse aktivnosti skupine potekajo nemoteno. Svoje pa sta naredila tudi priljubljenost in aktualnost socialnih omrežij, zlasti med mlajšimi člani pa tudi sicer preko njih dorečemo osnovne stvari, ki se dotikajo sprotnih aktivnosti. Za večje oziroma pomembnejše projekte pa se poslužujemo sestankov jedra skupine, na katerih so seveda dobrodošli vsi, ki imajo konstruktivne predloge, ne glede na njihov status znotraj grupe, saj na tak način spodbujamo in utrjujemo tudi druženje in prijateljske vezi znotraj skupine.

Kaj lahko pričakujemo od vaše skupine v prihodnje?
Napovedovanje prihodnosti je vedno nehvaležno, pa tudi nesmiselno, ker je le-ta vedno nepredvidljiva, zato na tem mestu ne bi dajali nikakršnih obljub oziroma puhlic, saj bolj kot na besede prisegamo na dejanja. Kar se tega tiče lahko povemo le to, da smo v naši skupini trdno odločeni nadaljevati naše poslanstvo in ohranjati zagon, strast ter klubsko pripadnost, ki je še posebej izražena med veliko mlajšimi člani, kar nas izjemno veseli. Želja po novih dogodivščinah in vrhuncih še vedno tli v naših srcih in verjamemo v to, da lahko kot skupina postanemo še boljši in še močnejši. Zavedamo se, da so pred nami novi izzivi in da naš čaka še kar nekaj zahtevnih preizkušenj, a hkrati se istočasno zavedamo tudi dejstva, da je v končni fazi vse odvisno zgolj in samo od nas samih in prepričani smo, da imamo dovolj energije, želje in srčnosti, da lahko združeni spišemo še številna lepa in nepozabna poglavja v zgodovini goriškega ultra navijaštva.

Kakšen je utrip v Novi Gorici? Kako ljudje danes dojemajo nogomet? Lahko še vedno govorimo o razvajeni publiki s preveč lagodnim življenjem, da bi spremljali in podpirali svoj lokalni klub?
Zavoljo krize, ki že leta čvrsto drži v primežu celotno Slovenijo ne moremo več govoriti o visokem standardu življenja v Novi Gorici. Časi, ko sta Iskra in Hit dajali kruh skoraj sleherni družini na Goriškem, so že lep čas mimo, kljub temu pa z veseljem ugotavljamo, da je letošnja sezona dokončno prekinila nogometno mrtvilo, ki je dolga leta viselo nad našim klubom. Zagotovo sta k temu največ pripomogla odstop bivše in prihod zdajšnje uprave ter dejstvo, da 60 % ekipe sestavljajo doma vzgojeni nogometaši, od katerih je ravno pravšnja zmes mladih talentov in preverjenih igralcev z bogatimi izkušnjami, ki so z Gorico v preteklosti tudi že osvajali naslove. To je pripomoglo k temu, da se tribune počasi, a vztrajno znova bolj polnijo, za bolj konstanten in množičen obisk pa je predpogoj, da ima Nova Gorica zdrav, trden in urejen klub, brez dolgov in z jasno zastavljeno vizijo. Prepričani smo, da se ljudje, ki trenutno vodijo klub tega dobro zavedajo in da je slednji na dobri poti k vrnitvi na pota stare slave. Proces stabilizacije kluba bo zagotovo trajal še vsaj sezono ali dve, potem pa bo zlasti od sposobnosti uprave in podpore lokalnega okolja ter sponzorjev odvisno, ali je Gorica zrela za preskok nazaj v vrh slovenskega klubskega nogometa. Številni naslovi iz preteklosti so goriško publiko resda razvadili, v zadnjih sedmih, osmih letih pa se je slednja v prvi vrsti čutila oropano za ponos našega mesta, ki je životaril v razmerah, katere smo vsi skupaj doživljali in preživljali z težkim srcem, zato menimo, da mora sedanja uprava ustvariti pogoje, v katerih bo publika zopet dobila vero v klub in uspeh. To pa bodo najlažje naredili tako, da bodo klub širši regiji predstavili kot blagovno znamko (tu bo glavno vlogo seveda igral marketing) in da bodo iz tekme naredili dogodek, na katerega bodo Goričani in Goričanke množično zahajali s ponosom na obrazu.

Do kam sega bazen navijačev in pripadnikov vašega kluba?
Glavnina navijačev in podpornikov kluba izhaja iz območja Mestne občine Nova Gorica (mesto in periferija), tradicionalno pomemben delež sestavljajo tudi navijači oziroma simpatizerji kluba s Trnovske planote, Vipavske doline, Goriških Brd, Krasa, Posočja , Baške Grape, najdejo pa se tudi posamezniki iz Notranjske, Idrijskega in sosednje Italije.

Mnenje o navijanju na tekmah reprezentance Slovenije in vaša številčnost na teh tekmah.
Navijanje na reprezentančnih tekmah je praktično mrtvo že vse od zadnje uvrstitve Slovenije na SP v Južnoafriško Republiko leta 2010 dalje in predstavlja veliko črno piko v prvi vrsti Nogometne zveze Slovenije, seveda pa tudi slovenske ultra scene. Minuli kvalifikacijski ciklus je na domačih tekmah zaznamovalo indijansko vzdušje na sektorju namenjenemu organiziranim navijačem, gostovanja (izjema je Anglija, pa še to zgolj z vidika same prisotnosti posameznih ultras skupin) pa bodo prav tako hitro utonila v pozabo. Vseskozi je bilo moč čutiti slabo klimo oziroma apatijo do izbrane vrste, pri čemer so svoje zagotovo naredila določena trenja na relaciji NZS-Maribor, kjer je prvi mož krovne nogometne organizacije znova demonstriral, da ni ravno vešči nogometni delavec, svoje je dodal še selektor Katanec s svojim podcenjujočim odnosom do domače lige in neposrečenimi izjavami, pa tudi igralci so v celotni zgodbi vse prej kot nedolžni, saj bi se o odnosu (pre)nekaterih med njimi dalo povedati marsikaj. Sami menimo, da bi morala Slovenija svoje tekme igrati zgolj na enem stadionu (če to lahko počneta velesili kot so Anglija, Francija, zakaj ne bi tudi mi), saj se tako lažje izgradi kult reprezentance, pa tudi sicer je javna tajna, kje se igralci najbolje počutijo. Šele ko bosta Zveza in reprezentanca dali ustrezne signale, bomo lahko spet doživeli pravo vzdušje, bi se pa v tem primeru po našem mnenju vse skupine morale poenotiti in uskladiti, predvsem pa nadgraditi navijaški repertoar, ki je po našem mnenju že izpet in nujno potrebuje osvežitev. Kar pa se naše prisotnosti na tekmah reprezentance v zadnjem kvalifikacijskem ciklusu tiče, se je le-ta bolj ali manj gibala med 10-20 TB.

Preberite tudi starejše intervjuje s skupino Terror Boys:

– 29. 12. 2012
– 14. 6. 2011
– 14. 12. 2010
– 8. 4. 2009

Kotiček za navijače – 20. 2. 1997

Datum izida: 20. februar 1997.

Intervju s Crazy Boysi

Čeprav v nižjih ligah, se je v Sloveniji spet obudil eden izmed znanih in vedno zanimivih lokalnih derbijev. Tokrat med zagorskimi Crazy Boysi in trboveljsko Kamnito. Zagorski navijači so oddelali zasavski derbi na bližnjem gostovanju v Trbovljah. Po dolgih letih mirovanja so zasavski nogometni navijači spet aktivni. Tokrat prvič na FU gostimo zagorske navijače – Crazy Boys.

Kdaj ste ustanovili vašo skupino, kakšni so bili začetki? Je današnja skupino s tisto izpred 20 let povezana, ali gre samo za isto ime?
Skupina je bila ustanovljena v sezoni 1990/91, ko je NK Proletarec nastopal v slovenski drugi ligi zahod. Skupina se je delila na Gardo Zagorje in Knape, ker je bilo v skupini tudi dosti fantov, ki so delali v rudniku Zagorje, druga skupina pa je že prej hodila na tekme v Ljubljano, ko je Olimpija nastopala v drugi jugoslovanski ligi. V prvi sezoni so bila odlična gostovanja v Ajdovščini, Kranju, Goriških brdih in predvsem lokalni derbi s Svobodo Kisovec, na kateri je bilo prižgano približno 40 bakelj in nekaj dimnih bomb.

Tisto leto se je klubu uspelo uvrstiti v prvo slovensko ligo. V tej sezoni 1991/92 so sledila gostovanja v Ljubljano, Celje, Rogaško Slatino, Trbovlje. Po koncu te sezone je prišlo do spora z upravo kluba, tako da se kar nekaj let ni navijalo, prišla je nova generacija, nekaj jih je ostalo in začelo se je navijati na košarki in nogometu. Ker so si v Velenju nadeli ime Velenjski knapi (1996), se je nekdo spomnil, da smo imeli že prej napravljen transparent Crazy Boys, ki je bil posledica naših gostovanj – kamorkoli smo prišli, so se zgodili incidenti. Zato smo se odločili, da bo od tega trenutka le še eno ime: Crazy Boys Zagorje! Današnja skupina je s tisto izpred 20 let povezana. Nekateri še vedno pomagajo pred letom dni spet zaživeli skupini, ki nikdar ni bila številčnejša in boljše organizirana. V bistvu je to tretje prebujanje skupine, za katero upamo, da bo večno aktivna!

V katerih športih navijate?
Aktivni smo na ženskem rokometu (1. A liga) in pa na nogometu (3. liga).

Kakšna je navijaška scena v III. ligi in kakšna v Zasavju?
Navijaška scena v 3. ligi dejansko sploh ne obstaja. Že sama moštva v tretji ligi prihajajo bolj ali manj iz manjših mest in pa vasi, v katerih ni zanimanja za nižjeligaška moštva. Upamo le, da Ribari aktivno začnejo z navijanjem na nogometu, saj je vse ostalo ena velika žalost! Drugače se stanje v Zasavju počasi izboljšuje, predvsem od naše reorganizacije naprej.

Kdo so vaši sovražniki in prijatelji?
Sovražnikov in prijateljev nimamo!

Kako se ocenjujete v jesenskem delu sezone 2012/13?
Jesenski del sezone je bil precej dober, predvsem odlično oddelana gostovanja v Ljubljani in Trbovljah.

Kakšna je bila obiskanost vaše tribune v jesenskem delu sezone, tako doma kot na gostovanjih?
Na domačih tekmah je bilo povprečno od 30-70 ljudi, na žalost smo bili v jesenskem delu le na dveh gostovanjih in sicer v Ljubljani (60 navijačev), v Trbovljah pa približno 100 navijačev.

Mnenje o navijanju na tekmah reprezentance Slovenije in vaša številčnost na teh tekmah?
Menimo, da bi lahko bila organiziranost na reprezentančnih tekmah boljša, samih reprezentančnih tekem pa ne spremljamo organizirano, temveč le kot posamezniki.

Kakšni so vaši načrti za spomladanski del sezone?
Načrti za spomladanski del sezone so, da bi izpeljali čim več gostovanj, da se čim bolj izoblikuje in utrdi jedro skupine, povečati število navijaških artiklov in koreografij na domačih tekmah. Že prihajajoči vikend (2.-3. februar) pripravljamo peklensko vzdušje v mestni dvorani in sicer na evropski rokometni tekmi z danskim FC Midtjyllandom.

Kakšno je vaše mnenje glede protestov po Sloveniji in kakšno vlogo lahko pri tem odigrajo navijaške skupine?
Edino, kar lahko rečemo, je KONČNO! Navijaške skupine bi lahko odigrale veliko večjo vlogo kot smo jo, vendar je represija ogromna. To kažejo tudi številčne aretacije nedolžnih protestnikov!

Po številnih – tudi neupravičenih – aretacijah protestnikov, ki niso kršili nobenega zakona, nekateri niti niso protestirali, tudi širša javnost spoznava, kakšno represijo doživljajo navijači. Sodni organi in organi prisile imajo vedno prav in zadnjo besedo. Kakšno je vaše mnenje? Lahko navijači to represijo nad širšo množico izkoristimo za opozarjanje, da se navijačem že leta dogajajo krivice? Bodo spopadi med policisti in demonstranti na protestih po Sloveniji vplivali k hitrejšemu sprejetju zakona o navijačih?
Kako lahko obsojajo in odrejajo drugim, kako naj protestirajo in izražajo svojo nejevoljo nad zavoženim sistemom? Vsaka oblika protesta in upora je legitimna, največje nasilje pa s svojimi varčevalnimi ukrepi zadnje časa predstavlja prav država in njeni represivni organi s policijo na čelu. Mislimo, da se mnenje širše javnosti nikoli ne bo spremenilo. Za “navadne državljane« bomo vedno huligani. Veliko ljudi še dandanes obsoja določene skupine ljudi, češ da so bile »prenasilne«, vendar se ljudje očitno ne zavedajo da z rožicami ne bomo nič dosegli. Konec koncev tudi Kangler ne bi odstopil, če ne bi bilo »nemilih dogodkov«.

Intervju z Ribari

Ribari so v prvem letu samostojne slovenske nogometne lige kotirali zelo visoko. Poleg Tifozov, Viol in Dragonsov so jih prištevali med štiri najboljše slovenske navijaške skupine. Fotografije z domače tekme proti Olimpiji in številni lokalni derbiji s Koprom so nam ostale še danes v spominu. Vendar je Izola prehitro doživela brodolom in tudi Ribari so več ali manj izginili s tribun velikega nogometa. Danes so aktivni kot rokometni navijači. Če bi Izola napredovala iz III. zahodne v II. ligo, obljubljajo Ribari organizirani povratek na slovenske stadione.

Kako se ocenjujete v jesenskem delu sezone 2012/13?
Dobro. Ribari smo sicer navijači, ki smo nastali na tekmah velikega nogometa, a smo znali v naši občini izkazati podporo tudi drugim športnim panogam. Na žalost je nogometni klub že celo desetletje v nižjih ligah in mu je kot klubu brez ambicij težko slediti. V obdobju zadnjih treh let spremljamo rokometni klub.

Kakšna je bila obiskanost vaše tribune v jesenskem delu sezone, tako doma kot na gostovanjih?
V jesenskem delu sezone smo obiskali vsa domača srečanja ter gostovali v Ribnici. Na domačih tekmah se nas je v povprečju, z izjemo derbija proti Kopru, zbiralo med 30 do 40 navijačev, na gostovanje v Ribnico pa nas je odpotovalo z enim avtobusom nekaj manj kot 50. V Izoli je žal tako, da je največji magnet za navijače nasprotnik. Posledično se nas je na tekmah proti klubom velike četvorke kdaj zbralo tudi več kot 70. Rokometni klub žal nima dovolj finančne moči, da nam bi pomagal, sami pa tudi nimamo dovolj denarja za pokritje vseh stroškov gostovanja. Odnosi med klubom in navijači so sicer dobri.

V začetkih navijanja pred dobrimi 20. leti ste kotirali v sam vrh slovenskih navijaških skupin in navijali ste na tekmah velikega nogometa. Danes vas poznamo predvsem kot dvoranske navijače. Kakšne so možnosti, da se spet redno aktivirate na velikem nogometu?
Podobno kot drugje po Sloveniji se žal zgodba o propadu navijaške skupine glede na stanje kluba ponavlja tudi v Izoli. V klubu velikega nogometa so se pred začetkom letošnje sezone v 3. ligi zahod zgodile določene spremembe, ki so privabile nazaj na tribune nekaj naših članov, še vedno pa ne gre to za organizirano udeleževanje in navijanje na tekmah. Večjih sprememb glede naše udeležbe na tribunah ne gre pričakovati, ob morebitnem napredovanju Izole v 2. ligo pa bi postali nazaj aktivni tudi v velikem nogometu.

Mnenje o navijanju na tekmah reprezentance Slovenije in vaša številčnost na teh tekmah?
Žalostno. V prejšnjih kvalifikacijah za svetovno prvenstvo v Južni Afriki je relacija NZS-navijači še delovala, v sedanjih kvalifikacijah pa je vse porazno. Slaba igra naše reprezentance in odnos NZS-ja do navijačev sta razloga, zakaj se tekem ne udeležujemo kot skupina, ampak samo kot posamezniki. Zavedamo se, da je treba reprezentanco spremljati tudi v težkih časih, a tudi navijači smo le ljudje in za boljši jutri želimo pokazati, da se z določenimi stvarmi ne strinjamo.

Kakšni so vaši načrti za spomladanski del sezone?
Načrti za spomladanski del ostajajo isti kot vsako leto. Biti aktivni tako v kot izven navijaške scene. Oddelali bomo vsa domača rokometna srečanja ter glede na finančno stanje tudi kakšno gostovanje. V manj navijaških vodah pa bomo organizirali turnir v malem nogometu. Ribari tudi redno izvajamo in se udeležujemo raznih humanitarnih akcij. Trenutno zbiramo zamaške za bolno deklico iz Kopra.

Kakšna je navijaška scena v zahodni tretji ligi? Kakšni so odnosi s koprskimi Tifozi?
Poleg nas, ki v zahodni tretji ligi nismo aktivni, sta še dve aktivni navijaški skupini. Kamnita iz Trbovelj in Crazy boysi iz Zagorja, oboji so lani uprizorili pohvale vredno predstavo na njihovem zasavskem derbiju. Razen sosedskega rivalstva s koprskimi Tifozi nismo imeli nikoli drugih posebnih odnosov.

Kako ste zadovoljni s projektom Kotiček za navijače na portalu www.regionalobala.si? Sodeluje pri nastajanju tudi vaša skupina oziroma obstaja možnost, da bi v prihodnje pri tem sodelovali tudi vi?
Seznanjeni smo z nastankom novega portala in njihove rubrike Kotiček za navijače. Originalen kotiček za navijače, kot ga mnogi poznamo še iz 90. let prejšnjega stoletja, je služil svojemu namenu, da so si navijači delili med seboj informacije, saj v tistem obdobju internet ni bil dosegljiv za vsako gospodinjstvo. Danes, ko je internet na razpolago za vsakim vogalom in smo navijači označeni za največje kriminalce v državi, ne vidimo potrebe po dodatnem izpostavljanju skupine. Mediji naj glede navijačev skrbijo samo za foto in video, za vse ostalo pa imamo navijači stran fotoultras.si.

Kakšno je vaše mnenje glede protestov po Sloveniji in kakšno vlogo lahko pri tem odigrajo navijaške skupine?
Podpiramo proteste, mirne in nemirne, če bodo le-ti botrovali k spremembam, ki si jih vsi želimo. Sprašujemo se, zakaj se izpostavlja navijače, saj ne gre za navijaške proteste, ampak državljanske.

Po številnih – tudi neupravičenih – aretacijah protestnikov, ki niso kršili nobenega zakona, nekateri niti niso protestirali, tudi širša javnost spoznava, kakšno represijo doživljajo navijači. Sodni organi in organi prisile imajo vedno prav in zadnjo besedo. Kakšno je vaše mnenje? Lahko navijači to represijo nad širšo množico izkoristimo za opozarjanje (in na kakšen način), da se navijačem že leta dogajajo krivice? Bodo spopadi med policisti in demonstranti na protestih po Sloveniji vplivali k hitrejšemu sprejetju zakona o navijačih?
Že ptiči čivkajo, da smo navijači izpostavljeni represiji in nam tudi v naši skupini položnica ni tuja. Menimo, da se kot skupini ni smiselno dodatno izpostavljati, saj bi to znala naša odlična politika izkoristiti sebi v prid. Danes je težko biti pameten glede zakona, ampak protesti po našem mnenju ne bodo pospešili njegovega sprejetja, saj protesti niso nogometne tekme ali katera koli druga športna prireditev.

Intervju s Small Faces

Skupina Small Faces je nastala leta 1997, ko se je približno 40 mladeničev odpravilo na tekmo Triglava v Koper. Poimenovali so se po filmu Small Faces (nepomembneži). V tem času je prišlo do nekaj manjših incidentov, po štirih letih pa je skupina prenehala z navijanjem za klub. Small Facesi so bili ob vrnitvi Triglava v prvo ligo še vedno neaktivni, aktivirali so se šele pred približno letom dni. Razlog protesta je bil predsednik kluba, Šubic, ki pa je medtem s te funkcije odstopil. Tako so se tudi Small Facesi vrnili na kranjsko glavno tribuno.

Kako se ocenjujete v jesenskem delu sezone 2012/13?
Tekme, ki so se odvijale med vikendi, so bile dobro obiskane, žal pa to ne moremo trditi za tekme, ki se igrajo v sredo ob dveh popoldan. V povprečju lahko rečemo, da je jesenski del dobro uspel, za to so zaslužni tudi nogometaši, ki so nas presenetili s svojimi predstavami v prvenstvu. Šestega mesta nismo pričakovali.

Kakšna je bila obiskanost vaše tribune v jesenskem delu sezone, tako doma kot na gostovanju?
Glede na to, da smo še v razvoju, so bile domače tekme dobro obiskane. V povprečju nas je bilo na tekmah okoli 30. Na bolj pomembnih tekmah se nas je zbralo tudi okoli 50. Na gostovanjih smo bili žal malo manj številčni, zbralo se nas je približno 10 do 15 navijačev.

Mnenje o navijanju na tekmah reprezentance Slovenije in vaša številčnost na teh tekmah?
Navijanje na reprezentančih tekmah je primerno odnosu NZS-ja do navijačev, slabo. Small Facesi smo se po dolgem času vrnili na kranjsko tribuno in smo zato malo manj prisotni na reprezentančnih tekmah. Odvisno je, kje se tekma igra. Prisotnih je vedno vsaj 10 posameznikov iz naše skupine, kar nekaj pa jih hodi tudi na gostovanja.

Kakšni so vaši načrti za spomladanski del sezone?
Za spomladanski del sezone si želimo povečati številčnost naše skupine in delati na podmladku. Prav tako želimo tudi popraviti izgled naše tribune z grafiti in zastavami ter delati na prepoznavnosti skupine.

Ste v prijateljskih odnosih z navijaško skupino Terror Boys iz Nove Gorice. Kako je prišlo do tega prijateljstva in ali gre zgolj za prijateljstvo med posamezniki, ali lahko rečemo, da gre za prijateljski navijaški skupini?
Gre za prijateljski odnos nekaj starejših članov, ki se poznajo iz reprezentančnih tekem. Kot skupini nimamo stikov in smo nevtralni drug do drugega.

Poleg domačih tekem ste oddelali tudi veliko večino gostovanj. Lahko po vaši ponovni aktivaciji trdimo, da je reorganizacija uspela in da ste se vrnili na sceno?
O uspehu bomo lahko govorili po nekaj letih, saj je skupina še v razvoju, upamo, da bo skupina obstala. Zaenkrat smo z rezultatom zadovoljni, vendar nam manjka podmladek. Popolna reorganizacija bo uspela, ko nas bo na gostovanjih okoli 50 kot v dobrih starih časih. Srečo imamo, da imamo podporo nove uprave kluba, saj smo v preteklosti zaradi bivšega predsednika kluba bojkotirali tekme skoraj 10 let.

Kakšno je vaše mnenje glede protestov po Sloveniji in kakšno vlogo lahko pri tem odigrajo navijaške skupine?
Končno je prišlo do protestov tudi v Sloveniji. So dobrodošli, upajmo, da bodo tudi kaj spremenili. Problem je le v tem, da določeni ljudje skušajo proteste obrniti sebi v prid. Navijači pri tem nimajo posebne vloge, saj bi ob svojem izpostavljanju mediji in oblast to obrnili sebi v prid.

Po številnih – tudi neupravičenih – aretacijah protestnikov, ki niso kršili nobenega zakona, nekateri niti niso protestirali, tudi širša javnost spoznava, kakšno represijo doživljajo navijači. Sodni organi in organi prisile imajo vedno prav in zadnjo besedo. Kakšno je vaše mnenje? Lahko navijači to represijo nad širšo množico izkoristimo za opozarjanje (in na kakšen način), da se navijačem že leta dogajajo krivice? Bodo spopadi med policisti in demonstranti na protestih po Sloveniji vplivali k hitrejšemu sprejetju zakona o navijačih?
Ljudstvo v Sloveniji še vedno obsoja vsako vrženo kocko, saj se vsi pustijo zavajati medijem. Za ljudstvo smo še zmeraj huligani in pijanci in ne pričakujemo njihove podpore. Za sprejetje zakona o navijačih je samo še vprašanje časa, verjetno bo sprejet še pred EP v košarki.

PREGLED JESENI 2012

15. 7. 2012: Celje-Triglav, 1. krog 1. SNL:

28. 7. 2012: Luka Koper-Triglav, 3. krog 1. SNL:

4. 8. 2012: Maribor-Triglav, 4. krog 1. SNL:

12. 8. 2012: Triglav-Domžale, 5. krog 1. SNL:

26. 8. 2012: Triglav-Gorica, 7. krog 1. SNL:

16. 9. 2012: Triglav-Olimpija, 9. krog 1. SNL:

30. 9. 2012: Triglav-Luka Koper, 12. krog 1. SNL:

7. 10. 2012: Triglav-Maribor, 13. krog 1. SNL:

20. 10. 2012: Domžale-Triglav, 14. krog 1. SNL:

3. 11. 2012: Gorica-Triglav, 14. krog 1. SNL:

7. 11. 2012: Triglav-Mura 05, 17. krog 1. SNL:

10. 11. 2012: Olimpija-Triglav, 18. krog 1. SNL:

17. 11. 2012: Celje-Triglav, 19. krog 1. SNL:

25. 11. 2012: Triglav-Aluminij, 20. krog 1. SNL:

Intervju z Red Steelers Ultras Jesenice

Jeseničani so samo še eden izmed krajev, ki so se pridružili Lendavi, Murski Soboti in Ljubljani po neurejenih razmerah in posledično razpadu kluba. Jeseniški navijači prisilno pavzirajo že lep čas. Ker pa po vsakem dežju posije sonce, si lahko tudi Red Steelers Ultras Jesenice v kratkem obetajo povratek na tribune. Že pred časom so Ultras Jesenice zaradi razpada starejše fan skupine Red Steelers prevzeli to ime, ki jim je, kot so povedali v enem izmed starejših intervjujev na fotoultras.si, že pripadalo v letih 1990-1994, ko so bili Steelersi še ultra usmerjeni.

Kakšno je stanje na Jesenicah trenutno, tako glede hokejskega kluba kot vaše navijaške skupine?

Stanje ni najboljše. Skupina ni aktivno navijala že vse od zadnje finalne tekme, ko je še obstajal HK Acroni Jesenice, tam marca ali aprila nekje. Hokejski klub počasi dobiva novo podobo pod imenom HD Jesenice in če bo vse tako kot mora biti, bomo aktivni znova nekje okoli marca.

Kakšni so vaši načrti za v prihodnje?

Upamo, da se liga EBEL že prihodnjo sezono vrne na Jesenice in tako znova zaživi tudi navijaška scena na Jesenicah. Vse je odvisno od tega, kako bodo potekali dogodki.

Kakšni so vaši odnosi s trenutno upravo kluba?

S trenutno upravo kluba, ki je povsem nova, imamo sijajen odnos. Če se bo vse to tako nadaljevalo, lahko rečemo, da bo sanjsko.

Kakšno je vaše mnenje glede protestov po Sloveniji in kakšno vlogo lahko pri tem odigrajo navijaške skupine?

Pravilno je, da so se protesti zgodili končno tudi pri nas. Vsa čast Mariboru, ki je dvignil Slovenijo na noge. Hja, navijaške skupine bi lahko tu odigrale vidno vlogo organizirane kot eno, a vemo, da je to verjetno nemogoče. Združeni bi bili močnejši od policije. In vemo, kako policija ravna, ko se počuti močnejše od ljudstva. Napadajo prav vse, kar jim pride pod roke in noge in temu je potrebno narediti konec!

Po številnih – tudi neupravičenih – aretacijah protestnikov, ki niso kršili nobenega zakona, nekateri niti niso protestirali, tudi širša javnost spoznava, kakšno represijo doživljajo navijači.  Sodni organi in organi prisile imajo vedno prav in zadnjo besedo. Kakšno je vaše mnenje? Lahko navijači to represijo nad širšo množico izkoristimo za opozarjanje (in na kakšen način), da se navijačem že leta dogajajo krivice? Bodo spopadi med policisti in demonstranti na protestih po Sloveniji vplivali k hitrejšemu sprejetju zakona o navijačih?

Zakon o navijačih je tako ali tako popolna bedarija! Milo rečeno. Če bi skupili skupaj, nas ne bi ustavila niti vojska, posamezno pa bodo skupine z izjemo Viol težko kaj naredile. Javnost je tako ali tako povezana s policaji in na vsakem koraku se vidi, kako javnost drži z policaji in to nikakor ni prav. Mirni protesti pa ne bodo rešili ničesar. Samo poglejte Maribor. Edino oni so dosegli, kar so želeli in zagotovo ne zaradi mirnih protestnikov.

Povezavi do:

• galerija skupine v sezoni 2010/2011
• galerija skupine v sezoni 2011/2012

Preberite tudi starejša intervjuja z Jeseničani:

• Intervju 17. 12. 2010
• Intervju 16. 6. 2011

Intervju z Black Gringosi

Za Gringose smo že nekaj let govorili, da ko je njihov klub Mura slab, takrat so njegovi ultrasi dobri in obratno. Ko je klub na vrhuncu, so Gringosi slabi. Zdaj lahko že nekaj časa ugotavljamo, da ta obratna sorazmernost več ne velja. Zdaj so oboji na tleh. Za Muro 05 že nekaj časa ugotavljamo, da bo že preživetje, čeprav izpad iz 1. lige, nagrada. Bolj verjeten je propad kluba. Od usode kluba pa je hočeš-nočeš odvisna tudi usoda soboških ultrasov. Ne pomnimo, da bi kdaj v zgodovini morali pisati tako neprijetne novice o soboškem klubu oziroma navijačih. Leta 2004, ko je klub administrativno zapustil 1. ligo in se preselil v 3. ligo – takrat je bilo vsaj upanje in takrat se je pojavil domač holding, ki je v sodelovanju z občino prevzel klub. Kaj bo prinesel jutrišnji dan?

Kako se ocenjujete v jesenskem delu sezone 2012/13?

Glede na evropske predstave nogometašev Mure so bile naše predstave grozne. Pravega sodelovanja v naši ekipi ni bilo, skupina je razdvojena, tudi odnosi z upravo nikakršni. Vodenje kluba Mura 05 je še dodatno slabo vplivalo na navijanje. Na redkokateri tekmi boste videli pravega Gringosa. Gostovanja so porazna, razen zajebancije, ki jo je skupinica doživela na gostovanjih. O koreografijah se niti ne pogovarjamo.

Kakšna je bila obiskanost vaše tribune v jesenskem delu sezone, tako doma kot na gostovanjih?

Glede na dejstvo, da je Mura 05 v prvi ligi, je bil obisk na domačih tekmah slab. V povprečju se nas je na Fazaneriji zbiralo v povprečju 20 navijačev. Male skupinice so bile na tekmah v Mariboru in Velenju, vendar se je navijalo samo v Velenju.

Kateri so razlogi, da niste izkoristili vrnitve kluba v 1. ligo in navijaške evforije v Murski Soboti z odličnimi predstavami na tribunah?

Razlogi so bili omenjeni že v prvem odgovoru – razdvojenost, ni sodelovanja med vodilnimi člani skupine, zato ne prihaja do nobenih inovacij na tekmah pa tudi vodenje kluba je bilo katastrofalno. Niti ni finančnih sredstev, s katerimi bi se lahko skupina financirala, obnavljala.

Kakšni so vaši načrti za spomladanski del sezone?

V tem trenutku ne vemo, če bo spomladi obstajal klub. Vodilni v skupini se še moramo sestati in dogovoriti o nadaljnjem delu v skupini. Lahko se spremenijo načrti zaradi morebitnega razpada kluba.

Opaziti je, da so gostovanja to sezono vaša šibka točka. Zakaj? Tudi nekatere domače tekme se je navijalo na vzhodu in ne na severni tribuni. Se mogoče obeta selitev na vzhodno tribuno? Ali celo reorganizacija skupine?

Ker skupina ni pravilno organizirana, ljudje so željni navijanja, navijači so se razselili po vsem stadionu, od juga do severa. Obstajajo male grupice in navijajo po celem stadionu.

Letos ste imeli priložnost izkazati se v Evropi? Ste s svojimi predstavami zadovoljni?

S predstavami Mure da, s svojimi predstavami pa ne. Razlogi so bili omenjeni že v prejšnjih odgovorih.

[fotoultras]NlBK72k6iBY[/fotoultras]

Posnetki prikazujejo fanatične pristaše Mure 05 na vzhodni tribune mariborskega Ljudskega vrta. Evropske tekme so bile s strani Gringosov preslabo izkoriščene, še posebej tekma proti kijevskemu Arsenalu.

Mnenje o navijanju na tekmah reprezentance Slovenije in vaša številčnost na teh tekmah?

Tekem reprezentance že nekaj časa ne obiskujemo, verjetno se kakšni posamezniki udeležijo tekem Slovenije, kot skupina pa se tekem reprezentance trenutno ne udeležujemo.

Tudi v Murski Soboti se vršijo protesti. Ste tudi navijači prisotni na njih?

Kot skupina se protestov ne udeležujemo. Če se je kateri naš član udeležil protestov, je bil tam kot državljan Republike Slovenije, ne pa kot član naše skupine. Zelo nas moti, da javnost in mediji obtožujejo navijaške skupine za nasilno protestiranje.

Kakšno je vaše mnenje glede protestov po Sloveniji in kakšno vlogo lahko pri tem odigrajo navijaške skupine

Proteste podpiramo, ampak se jih kot organizirana skupina ne udeležujemo.

Po številnih – tudi neupravičenih – aretacijah protestnikov, ki niso kršili nobenega zakona, nekateri niti niso protestirali, tudi širša javnost spoznava, kakšno represijo doživljajo navijači. Sodni organi in organi prisile imajo vedno prav in zadnjo besedo. Kakšno je vaše mnenje?

Navijačem so absolutno kršene pravice.

PREGLED JESENI 2012:

12. 7. 2012: Mura 05-Baku (v Lendavi), povratna tekma 1. predkroga kvalifikacij za Ligo Evropa:

[fotoultras]Q8Nhq9Fk_mM[/fotoultras]

15. 7. 2012: Mura 05-Rudar, 1. krog 1. SNL:

19. 7. 2012: Mura-CSKA (v Lendavi), 2. predkrog kvalifikacij za Ligo Evropa (prva tekma):

[fotoultras]lu3OUtxFPFM[/fotoultras]

29. 7. 2012: Mura 05-Maribor, 3. krog 1. SNL:

5. 8. 2012: Mura 05-Olimpija, 4. krog 1. SNL:

19. 8. 2012: Mura 05-Aluminij, 6. krog 1. SNL:

23. 8. 2012: Mura 05-Lazio (v Mariboru), 3. predkrog kvalifikacij za Ligo Evropa (prva tekma):

2. 9. 2012: Mura 05-Triglav, 8. krog 1. SNL:

22. 9. 2012: Rudar-Mura 05, 10. krog 1. SNL:

26. 9. 2012: Mura 05-Gorica, 11. krog 1. SNL:

21. 10. 2012: Mura 05-Celje, 14. krog 1. SNL:

4. 11. 2012: Mura 05-Luka Koper, 16. krog 1. SNL:

18. 11. 2012: Mura 05-Rudar, 19. krog 1. SNL:

2. 12. 2012: Mura 05-Maribor, 21. krog 1. SNL:

« Previous Page — Next Page »