Derbi Dragonsi-Viole
18. in 19. oktobra 2009:
Povzeto po: http://www.green-dragons.com/
Povzeto po: http://www.violemaribor.com/
Povzeto po: http://www.celjskigrofje.com/
GORGONE LENDAVA
Na gostovanje se bomo po vsej verjetnosti odpravili z osebnimi avtomobili, tako da apeliramo na vse tiste, kateri imate na razpolago jeklene konjičke, da se žrtvujete za vse tiste, kateri le teh nimajo oz. se želijo predajati žlahtni kapljici.
Povzeto po: http://www.gorgone-lendava.com/
BLACK GRINGOS
V nedeljo 19. oktobra navijaška skupina BLACK GRINGOS organizira ogled tekme v Krškem, kjer se bosta na tradicionalno neugodnem »terenu« pomerili ekipi Krškega in naše Mure05. Gostovanja v Krškem so za našo skupino vedno znova zanimiva. Če se samo bežno spomnimo našega prvega obiska v Krškem, potem je zrcalno jasno, da bi bila velika škoda kaj takega izpustiti.
Odhod bo predvidoma okrog 11.30 izpred stadiona. Šlo se bo s kombiji in osebnimi avtomobili, zato vas naprošamo, da se prijavite čim prej. Interesenti bodo o spremembah še naknadno obveščeni. Prijave se zbirajo pri znanih članih BG.
VSI V KRŠKO!
Povzeto po: http://www.blackgringos.com/
Spodnja Šiška Ljubljana
2.10. 2009 od admin
V kategoriji Novice, Ocenjevanje stadionov, Stadioni
Comments Off on Spodnja Šiška Ljubljana
Stadion v Spodnji Šiški je nekako iz drugega plana postal osrednji ljubljanski stadion. Z obnovo bežigrajskega se bolj skorajda ne bi moglo zaplesti, z izgradnjo novega stadiona v Stožicah zavlačevati, medtem pa Bežigrad danes spominja na neurejen travnik sredi ruševin, ostalim ljubljanskim stadionom pa niti ne moremo reči stadioni. Ne po izgledu ne po obisku. Po slednjem ne zmorejo konkurirati niti vaškim klubom. Stadion v Spodnji Šiški je pred kratkim doživel nekaj lepotnih sprememb, vendar – kako ironično – tisti, ki so na njem vedno igrali (NK Ljubljana oziroma njegovi predhodniki), so bili na nek način z njega izgnani (nekoč simbolično najemnino za NK Ljubljana so dandanes zamenjali občutno višji zneski) in igrajo četrtoligaške tekme na pomožnem igrišču, tisti, ki pa danes igrajo na njem (Interblock, Olimpija), čakajo na nova stadiona in ga, tako je videti že po odnosu navijačev, ki se v nizkih številkah podajajo na tekme v Spodnjo Šiško, ne vzamejo za svojega. Prvi klub je klub brez navijačev, ki navijajo za sendvič in pijačo, drugi klub pa skorajda ne zmore napolniti tribune s povprečno kapaciteto tudi za slovenske razmere. In če imate občutek, da je nogomet na stadionu v Spodnji Šiški neke vrste vsiljivec, se verjetno ne motite. Tu domuje atletika pa tudi igrišče je zelo kratko in na njem se je lažje braniti kot napadati. Da ni navijaških tribun za goloma, pa je itak odvečno navajati.
ZGODOVINA
Železniška uprava v Ljubljani, ki je bila že po svoji naravi dolžna pomagati svojemu železničarskemu klubu, se je leta 1929 odločila prepustiti klubu prostor v najem za izgradnjo igrišča. Klub je plačeval le simbolično najemnino. Železniška direkcija je s tem ogromno prispevala k napredku kluba. Načrte je pripravil inž. Bloudek, po njegovem predlogu so zgradili okoli normalno velikega nogometnega igrišča 400 metrov dolgo tekališče. Vse delo pri gradnji so opravili člani kluba sami s prostovoljnim delom in na lastne stroške.
Igrišče so do leta 1939 dopolnili s kolesarskim in motornim dirkališčem, ga opremili z najnujnejšimi garderobami, ograjami in podobnim. Želje vodstva in članstva pa so bile večje: igrišče so želeli preurediti in dozidati v stadion. Spomladi 1940 so začeli rušiti stare naprave in graditi nove. Stadion je obdajal najprej nasip, namenjen gledalcem, nato dirkališče za motorje in kolesa ter tekališče z lahkoatletskimi napravami, na severni strani igrišča so postavili zidano garderobo in leseno tribuno. ŽSK Hermes je tako dobil največjo športno napravo v Sloveniji.
Leta 1946 so začeli na FD Železničar pripravljati načrte za nov, razširjen stadion. Gradbeni odbor je pripravil perspektivni načrt za gradnjo velikega železničarskega športnega parka in leta 1949 so začeli z deli. Glavno pozornost so namenili gradnji velike zidane tribune, ki so jo dokončali 1953. Preuredili so nogometno igrišče ter atletske naprave, odstranili pa so dirkališče. Povečali in dopolnili so nasip okoli glavnega igrišča, tako da je stadion sprejel celo do 30.000 gledalcev. Pod tribuno so pridobili dovolj prostora za garderobe, sanitarije, sejne sobe itn. Stadion so temeljito posodobili leta 1990.
Opomba: ZGODOVINA povzeta po forumu Špediterjev Šiška.
OPIS STADIONA
Stadion danes sestavljata glavna tribuna ter mala pomožna, ki je preko glavne tribune. Glavno tribuno sestavlja več sektorjev, eden izmed njih je namenjen VIP-u.

Pravi stanovalec stadiona v Spodnji Šiški izmed nogometnih klubov je bil NK Železničar oziroma njegovi predhodniki in nasledniki; barve sedežev in napis na tribuni to samo potrjujeta
Na mali tribuni so štiri betonske stopnice, na katerih so večinoma nameščeni plastični sedeži z naslonjalom, preostali del pa so stojišča oziroma sedišča (beton). Na koncu male tribune se nahaja manjši prostor za navijače (stojišča).

Mala tribuna, na kateri so sedeži razmeščeni malo tu, malo tam, brez kakšnega organiziranega razporeda
Za goloma ni tribun, bi pa lahko bila za nizko ograjo vsaj stojišča po celotni dolžini polkroga (asfalt) – za atletsko stezo. Takoj za tem je še nasip, prav tako po celotni dolžini polkroga. Podobno je za drugim golom. Za golom na južni strani je ogromen semafor.

"Atletika kraljica športa" - napis na velikem semaforju je odličen pokazatelj, da je nogomet na tem stadionu v drugem planu
V sklopu stadiona (na koncu tribun) je lokal.
KAPACITETA IN OBISKANOST
Na glavni tribuni je nameščenih skupno 1.885 plastičnih sedežev z naslonjalom, na mali tribuni pa 423 plastičnih sedežev z naslonjalom (beri sarkastično: zelo verjetno je, da se število sedežev na mali tribuni glede na situacijo od časa do časa malenkostno spremeni). Na stadionu je tako skupno 2.308 sedišč, kar uvršča stadion v Spodnji Šiški v veliko skupino manjših slovenskih stadionov. Nekaj stojišč je še na mali tribuni, tako da lahko kapaciteto stadiona zaokrožimo pri številki 2.500. Če bi bilo potrebno, bi lahko za goloma usposobili še dodatna stojišča, za skupno kapaciteto približno 3.000 gledalcev. Vendar stojišča za goloma v Spodnji Šiški niso v uporabi.
Novinarji, ki poročajo s stadiona v Spodnji Šiški, so večinoma eni tistih, ki občutno pretiravajo s številkami. Medtem, ko slovenski novinar v povprečju pretirava s podatkom o obiskanosti tekme za 1/3, se pretiravanje s številkami s tega stadiona zna tudi približati ali celo preseči 1/2. K sreči lahko v časopisu prebiramo tudi zapise s tekem, ko se poročevalci s Spodnje Šiške celo zmorejo približati realni številki. A to so le izjeme, ki potrjujejo pretiravanje (ki sicer velja več ali manj za vse slovenske stadione).
Uradni podatki delegatov Nogometne zveze Slovenije kažejo, da si je v tekoči sezoni šest tekem Olimpije (na katerih je igrala kot domačin) ogledalo skupaj 9.500 gledalcev oziroma 1.583 na tekmo. Istočasno si je v istem obdobju pet tekem Interblocka (na katerih je igral kot domačin) ogledalo skupaj 2.850 gledalcev oziroma 570 na tekmo. Podatki delegatov so običajno bolj realni od podatkov novinarjev, verjetno tudi zaradi nepristranskosti oziroma nenavijaštva za klub, ki je v vlogi domačina. Kljub temu so tudi ti podatki krepko pretirani, kar kaže na dejstvo, da so se poleg ljubiteljev nogometa deloma tudi delegati dali zavesti pretiravanju novinarjev. Še eno dejstvo pa je, da so le redki, ki vedo vsaj približno točne kapacitete sedišč slovenskih stadionov. Če bi poskušali ugibati o realni številki obiska v letošnji sezoni stadiona v Spodnji Šiški, bi zapisali, da si je šest tekem Olimpije ogledalo med 5.000 in 6.000 gledalci oziroma v povprečju med 800 in 1000 na tekmo, o Interblocku pa raje ne bomo niti ugibali, ker ga po obiskanosti prehitevajo tudi vaški petoligaški klubi. Domnevnih 570 gledalcev na tekmo Interblocka je tako le v domeni znanstvene fantastike.
Zanimiva je razlika med ogledi tekem Olimpije in Interblocka kot domačina (vmes sta bila že namreč dva mestna derbija). Resda drugačnega razmerja nismo niti pričakovali, je pa tudi to pokazatelj, kdo je izvirni klub s tradicijo in navijači v Ljubljani.
OCENJEVANJE
Sektor za domače navijače: ocena 6 – še prebavljivo
Navijači Olimpije Green dragonsi običajno navijajo na začetku glavne tribune (poleg sektorja VIP). Na tem sektorju je nameščenih 280 plastičnih sedežev z naslonjali. Plusi sektorja: gre za pravo tribuno s streho, na sektorju ni kletke, dvignjen položaj omogoča boljše spremljanje nogometa na igrišču. Pomanjkljivosti: na sektorju so sedeži z naslonjali, tribuna ni za golom, ni navijaška tribuna, med igriščem in tribuno je atletska steza.
Drugače pa Dragonsi svoje tribune na tem stadionu v bistvu nimajo, saj je stadion v Spodnji Šiški za njih le prehodni objekt. Na običajnih tekmah so nastanjeni na tribuni, ki jo predstavljamo v zgornjem odstavku (sektor desno od VIP-a), na večjih tekmah pa na dveh zadnjih sektorjih glavne tribune (zraven lokala, desno in levo od vhoda na tribuno – na zadnjem sektorju so pogosto nastanjeni gostujoči navijači). Na obeh zadnjih sektorjih je nameščenih skupno 737 sedežev.
Sektor za gostujoče navijače: ocena 7- povprečno
Gostujočim navijačem je načeloma namenjeno stojišče na mali tribuni (letos so bili tam nameščeni npr. Celjski grofje, kakor tudi Green dragonsi na mestnem derbiju med Interblockom in Olimpijo). Gostujoče navijače so do sedaj selili po stadionu. Viole npr. desno od VIP-a, ostale ob lokalu, sedaj pa skoraj izključno na tribuni – stojišču ob progi. Stojišče na mali tribuni ima metrsko ograjo s prednje strani, ki služi za oglaševanje. Krajša ograja je tudi z leve strani. Pomanjkljivosti stojišča na mali tribuni: ni strehe, ni za golom, atletska steza med igriščem in tribuno, je pa k sreči vsaj navijaška tribuna. Na sektorju poleg lokala na glavni tribuni je nameščenih 335 plastičnih sedežev z naslonjali. Če bi kot sektor za gostujoče navijače ocenjevali tega, bi prejel enako oceno kot sektor za domače navijače – šestico.

Zadnji sektor na glavni tribuni (zraven lokala), ki ga pogosto zasedejo gostujoče navijaške skupine, na velikih tekmah pa Dragonsi

Za malo tribuno je nasip, asfaltna cesta ter železnica, zaradi česar mali tribuni pravijo tudi tribuna ob progi
Zaradi prihajajočega derbija med Olimpijo in Mariborom (prvega na tem stadionu) se je upravljalec in lastnik stadiona (Zavod Tivoli) odločil gostujoče navijače namestiti na stojišču na mali tribuni, ki je temu namenu služilo že pred leti. Ko je recimo v prvi ligi igrala še NK Ljubljana, so bili Dragonsi na “gostovanju” vedno na tej tribuni. Pred derbijem z Mariborom pripravljajo celo dodatno kletko oz. visoke ograje na tem delu tribune. Upajmo, da le začasno, da nam ne bo potrebno v kratkem drastično nižati oceno stadiona.
Izgled stadiona: ocena 6 – še prebavljivo
V Sloveniji je kar nekaj stadionov, ki so kombinacija nogometnega in atletskega stadiona. Glavna, nedolgo posodobljena tribuna s streho, na drugi strani mala tribuna, seveda brez strehe, ogromen semafor, reflektorji (resda ne takšni kot na Areni Petrol ali v Ljudskem vrtu; za licenciranje za naslednjo sezono imajo premajhno moč), okrepčevalnica v sklopu stadiona – ena redkih na slovenskih stadionih, kjer obiskovalci lahko uživajo ob pogledu na – za oko privlačno igrišče. In atletska steza ter kratko igrišče. Navijaškim tribunam se lahko nadejamo šele v Stožicah. V Spodnji Šiški so sicer pred leti planirali prenovo, da bi pokrili malo tribuno in uredili tribuni za goloma v stojišča.

Hortikulturnemu krožku na stadionu v Spodnji Šiški bi lahko priključili še kakšnega, da ja ne bi zmanjkalo ponudbe za obiskovalce stadiona
Skupna ocena: 6 – še prebavljivo
Povprečje vseh treh ocen da dobro šestico. Pohvale izrekamo za namestitev novih plastičnih sedežev. Ko bosta izgrajen stadion v Stožicah in obnovljen bežigrajski stadion, bomo na Spodnjo Šiško hitro pozabili. In tudi prva liga na tem stadionu bo verjetno za dolga leta nedosegljiva. Na stadionu domuje atletika. In prav je, da ji nogomet in prva liga čimprej vrneta štafetno palico.
Fotografije Viol, Dragonsov in Gringosov z zadnjih tekem
Comments Off on Fotografije Viol, Dragonsov in Gringosov z zadnjih tekem
Viole s sobotne tekme proti Rudarju: povezava
Dragonsi z nedeljske tekme proti Gorici (fotografije samo prvega dela prvega polčasa): povezava
Gringosi v Šenčurju: povezava
Intervju z Green Dragonsi
Leta igranja Olimpije v nižjih ligah so nedvomno pustila svoj pečat tudi na vaši kakovosti in številčnosti. Kako konkretno?
Menimo, da so bila leta v nižjih ligah koristna tako za skupino, kot za vso slovensko sceno. Seveda je izpad derbijev in ostalih večjih (evropskih) tekem poskrbel za določen izpad, a po drugi strani je bil to čas, ko so se razmere znotraj skupine razčistile, ko je prišel čas za novo generacijo, ko se je dotaknilo bistvo ultrasa. Dobra stvar, ki smo jo v letih, preživetih v nižjih ligah pridobili, je konstantnost skupine, manjkajo pa nam presežki. Zmanjšala se je tudi fanatičnost navijanja, kar je posledica tega, da nova generacija kar nekaj let ni imela tekmecev na tribunah. Trenutno stanje lahko primerjamo z leti pred izpadom v 5. ligo, s tem da je na določenih področjih skupina še boljša. Vsekakor pa je problem tudi trenutna začasna infrastruktura, saj že dve leti ne navijamo več za Bežigradom, ki je nedvomno objekt, kjer so možne boljše predstave na tribunah kot na našem trenutnem štadionu v Šiški.
V Ljubljani je novi stadion končno v izgradnji. Kako Dragonsi sprejemate dejstvo, da ste se morali posloviti od Bežigrajskega stadiona? Kako gledate na novi stadion?
V ozadju zgodbe z Bežigrajskim stadionom je boj za domicil oz. prevlado v ljubljanskem nogometu, v kateri je drugi, manjši ljubljanski klub želel onemogočiti Olimpijo na poteh stare slave. Pred leti (ob začetku nastopov Interblocka v prvi ligi) smo bili v prednosti mi (Olimpija), med tem časom so se pozicije tekmeca malo izboljšale, danes pa se spet vidi, da je naša pot in naša zgodba edina pravilna. Ta pot pomeni preporod ljubljanskega nogometa. Tako kot se gradi nova Olimpija, se naj zgradi tudi nov stadion in preteklost naj ostane preteklost, mi pa bomo naredili vse, da Zmajevo gnezdo postane prvi stadion v državi!
Lahko pričakujemo po odprtju novega stadiona tudi dolgoročno občuten dvig zanimanja za Olimpijo v Ljubljani?
Vsekakor. Seveda pa bo moralo infrastrukturi slediti tudi uspešnost kluba in sedaj izgovorov ne bo več. Verjetno bo stadion za slovensko ligo predimenzioniran, ampak cilj mora biti evropska Olimpija, kjer mesto Ljubljana z bazenom 500.000 ljudi mora biti sposobna napolniti 16.000 sedežev.
Kako ocenjujete možnosti napolnitve navijaškega sektorja na novem stadionu?
Nov stadion bo velika priložnost za našo navijaško skupino in velik izziv. Severna tribuna za golom, kjer bomo nameščeni Dragonsi, bo sprejela 4000 navijačev. Seveda je nerealno pričakovati, da bo naša skupina imela toliko članov, vendar pa bomo delali na tem, da bo sektor za golom kraj, kjer se bo dalo nogomet izkusiti v različnih dimenzijah in da bo to najbolj popularna točka celotnega kompleksa. Želimo si, da bi se za golom tudi na najbolj nepomembnih tekmah zbralo 500 navijačev, na velikih tekmah pa še veliko več.
Kako ocenjujete svoje navijanje in delovanje nasploh?
Solidno in konstantno. Da smo veliki, če ne največji, smo dokazali zadnjih 5 let, ko smo se “preganjali” po vaških njivah. Malo skupin je sposobno prerasti klub in mu v njegovih najtežjih trenutkih dati legitimnost ter motivacijo za nov zagon. Malo skupin preživi pot iz 5. v 1. ligo. Danes se pozablja, da smo imeli v peti ligi na gostovanjih povprečje 70-80 ljudi, da smo na domačih tekmah lahko zbrali tudi 650 zeleno-belih ultrasov itd. To so vse kvalitete, ki so nas zaznamovale za naprej. Vsak nam lahko očita kar hoče, a to da smo pravi – ultrasi, nihče! Danes bi lahko izboljšali petje in navijanje, po katerem smo bili znani v preteklosti, povečali prvo ekipo za 10-20 pravih ljudi in malo poboljšali marketing. A vse to so stvari, ki se delajo organsko, po planu. Če se seveda želi, da se stvar ohrani za dalj časa.

Eno redkih pravih navijaških gostovanj Dragonsov v minulih letih je bil pokalni obračun v Ljudskem vrtu, ki je bil v času tekme še v izgradnji
Kakšno je vaše mnenje o morebitni selitvi reprezentančnih tekem iz Maribora v Ljubljano? Ste pripravljeni spet prevzeti vodenje in organizacijo navijanja?
Vsekakor bo stadion v Ljubljani nacionalni stadion, saj bo največji v državi in postavljen v metropoli. Je pa Ljudski vrt za razliko izpred 15 let nazaj dokazal, da je zrel, da gosti tudi reprezentanco. Za način vodenja in organizacijo navijanja na stadionu, ki še ni zgrajen, je vsekakor prezgodaj debatirati javno. Absolutno bomo na reprezentanci prisotni tako kot smo vedno bili in smo še vedno, v kakšni obliki in v kakšni številki bo pokazal čas, in odločitev jedra skupine.
Kako boste obravnavali Viole na reprezentančnih tekmah v Ljubljani (če do selitve res pride)?
Do selitve bo zagotovo prišlo. To je dejstvo. Bolj pomembno je to, da se vzpostavi sistem, kako bo razporeditev tekem reprezentance pravičen za vse in da bodo fantje na zelenici deležni najboljše podpore. Viole imajo primat v Mariboru, Green Dragonsi v Ljubljani. Ta stavek bo izhodišče za vse nadaljnje odnose z ključnimi akterji (NZS, druge skupine).
Kaj se je dogajalo na vaši poti do Maribora v začetku avgusta? Zakaj je prišlo do vrnitve celotne skupine nazaj proti Ljubljani?
Nič posebnega. Oziroma nič takega, da bi bili postopki policije upravičeni. Ampak to je pač policija. Trenutno tečejo postopki, ki bodo pokazali, da smo bili oškodovani, a bistvo vsega je v tem, da je derbi zamujen in da si je večina ljudi že vzpostavila svoje mnenje o zadevi. Žalostno je, da nekateri bolj verjamejo represivnim organom te države kot navijačem, a očitno slovenska privoščljivost nima meja. Mi se zavedamo, da je represija povsod prisotna in da se vsaka skupina z njo sooča na svoj način. Aktivnosti drugih skupin ne komentiramo, medtem ko se proti njej borimo učinkovito. Primer iz prejšnjega tedna je kazenska ovadba s strani tožilstva proti dvema policistoma, ki sta posredovala leta 2006 v Tivoliju na tekmi proti AEK-u. Policisti, ki so bili v Štorah na vlaku, so skoraj že vsi izgubili službo, prav tako pa ne mine večja tekma v Tivoliju, ko ne bi bili razbita ali napadena policijska vozila. So načini boja proti represiji, ki prinašajo tudi rezultate, a ti seveda niso tako vidni in mi jih ne izpostavljamo javnosti. Je pa to boj, ki traja in kjer absolutnega zmagovalca nikoli ne more biti.
Komentar internetnega molka vaše skupine …
Naša skupina je orala ledino interneta v navijaštvu. Ko je bilo na območju Slovenije registriranih 1000 internetnih strani (leto 1996), smo mi imeli svoj page. Med prvimi, če ne prvi, smo imeli forum, ki je bil središče takratne interaktivne navijaške scene. A vsi ti dosežki naši skupini niso pomagali v smislu boljše podpore našemu klubu, zato se je energija in trud članov skupine iz pisanja vpisov preusmerila na tribuno in k grupi sami. Internet in predvsem forume dojemamo kot nujno zlo navijaštva, ki pa niso produktivni. Prepucavanja na nivoju kot je, vsekakor niso navijaška zadeva, ampak problem mladine, ki namesto, da gre skupaj pred blok odšpilat fuzbal, ali pa na pir, obvisi pred ekranom in drka nad odličnimi posnetki tujih skupin ali lastne grupe. Kdor piše kot »predstavnik« ali član GD, vsekakor ni pri koritu v naši skupini in je, ali samo občasni spremljevalec ali pa še to ne.
Kakšno je vaše največje število navijačev na tribuni ter povprečje doma in na gostovanju v zadnjem letu. Koliko ljudi šteje jedro skupine?
Največ nas je bilo verjetno leta 2001 na tekmi, ki je odločala o prvaku. Takrat so ocene oz. razdeljene karte dosegle številko 1500, s tem, da je ob zaprtju tribune E vsaj 200 ljudi odšlo na A tribuno. A to je zgodovina in to se zgodi vsakih deset let in ni realni pokazatelj številke GD. Doma se nas zbira med 150 in 200 medtem, ko nas je le redko na gostovanjih manj kot 50. Jedro skupine šteje med 30 in 40 člani skupine. Smo pa v preteklem letu organizirali dve, za nas večji gostovanji, obakrat smo presegli številko 300.
Prihajajo člani skupine približno enakomerno iz različnih predelov mesta in okolice, ali kakšni predeli prednjačijo po višji oziroma nižji številčnosti?
Načeloma je porazdeljenost po mestu in okolici kar uravnotežena. Zadnja leta opažamo manj članov iz strogega centra Ljubljane, kar je logična posledica dražjih stanovanj, veliko več pisarn in povprečni ultras prihaja prej iz bloka kot iz elitne soseske, kar center našega mesta vedno bolj postaja.
Komentar slovenske navijaške scene in skupin …
Saj vse piše na internetu. Če ocenjujemo zadnje leto, je evidentno, da so naši »prijatelji« iz druge strani Trojan naredili velik naskok, kar se tiče številčnosti. Ali je to delo za naslednje generacije ali bo ob spremenjenih okoliščinah sledil drastičen padec, ne moremo govoriti, ker zadev ne poznamo dovolj dobro. Vsekakor so tudi njihove predstave dodatni motiv za delo naše skupine. Celjani so resna skupina, ki proti pričakovanjem še vedno vztrajajo. Njihov problem je predimenzioniran stadion, drugače pa so za slovensko sceno zelo pozitivna skupina. Gorgone konstantni, a taki so bili tudi Terror Boysi pred leti. Pohvalili pa bi lahko Black Gringose, ki so v zagonu in upamo, da bo njihova zgodba dolgoročna, a malo pretiravajo s svojimi fotografijami. Očitno hočejo nadomestiti vse prejšnje sezone, ko jih je bilo na internetu občutno manj. Pazijo naj samo na njihov odnos do »našega« trenerja njihove ekipe.
Scena obstaja in se razvija, giba. Ne glede na to, kakšna je – je naša in kot tako jo moramo sprejemati. Marsikaj bi lahko bilo bolje, a če bo vsak gradil na sebi, bo še največ naredil za njo, ne pa da drugim razlaga kaj in kako.
Kako ocenjujete vaše navijanje na treh frontah (nogomet, hokej, košarka)? Kako je številčno porazdeljeno članstvo pri vsakem posameznem športu?
To je še ena naša posebnost in nanjo smo lahko ponosni. Verjetno sta tudi košarka in hokej »kriva«, da včasih predstave na fuzbalu niso boljše, a po drugi strani nam tudi te tekme dajejo dodaten zagon, nove člane, ki se jih potem preusmeri v ultras vode itd. Na evroligi se nas zbira med 350 in 450 vsaka dva tedna. Na hokeju smo prisotni vedno, “furanje” hokeja smo predali mlajšim, ki se učijo za prihodnost. Številka se giba med 400 na Jesenicah, do 50 na manjših tekmah. Nekateri hokejski fanatiki celo hodijo po širni Avstriji in podpirajo naš klub. Vsekakor sta oba druga športa za skupino pomembna, a le en je kralj – nogomet. Število članov je porazdeljeno na vse športe približno enako.
Kakšno je vaše stališče do (pod)grup večjih skupin v Ljubljani pa tudi nasplošno? Kako gledate na dejstvo, da nekateri ne navijajo za klub v svojem mestu?
Te podgrupe v Ljubljani ne obstajajo. Nekaj let nazaj je bilo v porastu nošenje šalov C. zvezde predvsem med mladino, a je naš takratni YC v pol leta uredil situacijo. Danes bo viden šal kakšnega drugega kluba v Ljubljani (predvsem iz bivše skupne države) samo opomin, da tu še obstaja ogrožena vrsta, ki je tik pred izumrtjem. Prav tako ne moremo govoriti o podskupinah, ker je vsem, ki nekaj vedo o navijaštvu jasno, kaj naj bi to pomenilo. BBB Ljubljana smo zaplenili štiri transparente pa so vsakič naredili novega. Toliko o resnosti. Časi so se spremenili in trenutno je v Ljubljani Olimpija številka ena in če bo vse potekalo tako kot sedaj (tudi kar se tiče ponudbe za navijače), bo Ljubljana še bolj zelena.
Kakšna je vaša vizija in katere cilje boste poskušali doseči?
Vsekakor povečati številko. To je primarni cilj, ki ga bomo skupaj z infrastrukturo, uspehi in predvsem našim trdnim delom uspeli uresničiti v prve pol leta na novem stadionu. V zadnjih letih smo pridobili kvaliteto dela, mlajši vodje izkušnje, skupina spoštovanje vseh struktur v klubih in to so sestavine za uspešno realizacijo. Na daljši rok pa gledamo predvsem v smislu, da bodo menjave generacij čim manj turbolentne in opazne na delovanju skupine, da bomo še vedno korak pred represivnimi organi in, da Ljubljana postane še bolj vroč teren za vse naše navijaške rivale!
In za konec še najbolj aktualen dogodek. V nekaterih medijih so odkrito namigovali, da ste Green Dragonsi povezani z gnojnico, ki jo je nekdo razlil po stadionu v Spodnji Šiški, noč pred ljubljanskim derbijem med Interblockom in Olimpijo …
Neposredne povezave ta “akcija” z GD nima, je pa to še en pokazatelj kako nepriljubljen je Interblock v Ljubljani. Marsikomu, ki je s srcem v športu in nogometu, se zagabi odnos in mentaliteta Interblocka, ki zagovarja tezo, da se vse in vsakega kupiti, medtem ko naj bi bili ultras navijači največji plevel družbe in nogometa!
Pred nami je zanimiv vikend
VIOLE MARIBOR
Povzeto po www.violemaribor.com
GREEN DRAGONS LJUBLJANA
Kjer igraš tu smo mi …
Gostovanje – Ptuj …
V nedeljo 20. 9. 2009 gremo dragonsi pogledat na štajersko. Odpravljamo se na Ptuj in sicer gremo organizirano! Seveda je zaželjeno, da tisti, ki lahko peljate s svojimi avtomobili, to tudi storite, drugače pa ni razloga za skrb, še nikoli nismo koga pustili doma. (no razen parkrat, hehe) …Kot je že bilo rečeno, prevoz je organiziran, na vas je samo, da se prikažete na zboru.
Ni potrebno poudarjati, da so gostovanja tista, ki te naredijo pravega navijača in da so praviloma ravno gostovanja najbolj zanimiva!!! Povejte naprej prijateljem in tistim naprednežem, ki nimajo interneta. Žur je zagotovljen in pravi dragonsi se ga bomo seveda udeležili…
Tekma je ob 16.00. Zbor je ob 12.30, odhod pa planiramo okoli 13.30! Ne zamujajte, tudi na zbor pridite pravočasno … Cena gostovanja bo 10 €!
ZA GOSTOVANJE JE POTREBNA PRIJAVA in sicer na naš uradni e-mail naslov (gdlj1988@gmail.com).
Ljubim Olimpijo, sveti klub je to!
Povzeto po www.green-dragons.com
CELJSKI GROFJE CELJE
CENA VSTOPNICE ZA SEVERNO TRIBUNO JE 2 EUR!!!
Povzeto po www.celjskigrofje.com
GORGONE LENDAVA
Opomba: Nafta gostuje v soboto ob 16. uri v Kopru.
BLACK GRINGOS MURSKA SOBOTA
Po izjemno pomembni zmagi v Kidričevem nad neposrednim konkurentom za vrh druge lige, nas v nedeljo, 20. 9. 2009 ob 16.00, čaka še težji in hkrati tudi najnevarnejši konkurent za vstop v 1. ligo, ajdovsko Primorje. Ta tekma ne bo pomembna le zaradi neposrednega boja za trenutno prvo mesto na lestvici, temveč tudi zaradi tega, ker bomo Gringosi na tej tekmi proslavili 18-letko obstoja naše navijaške skupine. Zato vas vabimo, da se nam v čim večjem številu pridružite na tribuni, da skupaj pripravimo nepozaben dogodek. Kaj vse se pripravlja za omenjeno tekmo, naj zaenkrat ostane skrivnost. Verjamemo pa, da če se nam boste pridružili, da vam ne bo žal.
Še enkrat. Nedelja, 20. 9. 2009, 18-letka BG, Mura-Primorje ob 16 h, zbor bo od 14 h naprej na zdaj že znani lokaciji.Se vidimo na tribuni.
Povzeto po www.blackgringos.com
16. številka Kotička za navijače
Datum izida: 25. marec 1992
Fotozgodba – Green Dragons
Iz biltena Green dragonsov, Junaki zelene kronike, ki je izšel januarja 1996, smo si izposodili zgodbo v fotografijah – fotostrip.
In memoriam, Dejan Didovič – Dido
15. številka Kotička za navijače
Datum izida: 18. marec 1992
Lepo je v naši domovini biti navijač …
Povzeto s spletne strani www.green-dragons.com …
V vodstvu Green Dragons smo se odločili, da postavimo nekaj vprašanj, saj je kar nekaj stvari nejasnih in zelo zamegljenih glede našega gostovanja v Maribor, dne 08.08. Kot se verjetno brali poročila policije, ki so jih dali vsem medijem, je uradna razlaga da so navijači Olimpije dne 08.08. razdemolirali vlak na poti v Maribor in ker je policija sumila, da bomo z našim agresivnim početjem nadaljevali tudi v Mariboru, so na železniški postaji Tezno dobili ukaz, da se vlak namenjen v Maribor obrne proti Ljubljani. Pri tem so zaprli tudi petnajsterico navjačev na podlagi kršenja javnega zakona in miru, neupoštevanja navodil uradne osebe itd.
Pa kar pričnimo z vprašanji, pa že vnaprej se opravičujemo za našo zvezdavost, saj vemo, da ima naša država raje ponižne državljane, ki nikoli ne podvomijo v postopke uradnih oseb, kaj šele prekoračitev oblasti…
1. Kako je bilo možno, da policija trdi da je bila ob postanku v Celju in po štartu vlaka kar trikrat potegnjena ročna zavora, čeprav se ročne zavore locirane ravno tam, kjer ponavadi stoji policijsko spremstvo?
Torej se je nekdo nonšalantno sprehodil do policajev, jih mirno zaprosil, če se malce umaknejo in potegnil ročno zavoro. In to kar trikrat! Malo verjetno. Vsaj eden od policajev bi moral videti, da je nekdo potegnil ročno zavoro. Pravtako se nam zdi malo čudno, da je za trikratno popravilo ročne zavore bilo potrebno le 10 minut, še posebej, ker naj bi bile zavore potegnjene vsaka posebej…
2. Zakaj smo bili vrnjeni v Ljubljano na železniški postaji Tezno, čeprav naj bi bili takrat “problematični osebki” iz vlaka že odstranjeni?
Policija se sklicuje na 39. člen zakona o prekrških, a če malo karikiramo, torej lahko npr. izprazne lokal zaradi enega kršitelja, pa čeprav ostali gostje lokala sploh nimajo nobene veze z njim, razen da so v istem prostoru? Seveda je to možno, a žal tega v praksi še nismo videli. Razen to soboto. Če ostali potniki na vlaku niso kazali znakov agresije, zakaj potem niso oni nadaljevali poti do Maribora?
3. Zakaj je PPE Maribor v Teznem imela tako agresiven pristop do navijačev, ki niso kazali nobenih znakov agresije?
Nekateri od odpeljanih niso kazali nobene znake agresije, največ kar so si pridaniči upali, je bilo to, da so zapeli kakšno pesem o Olimpiji. Groza in strah, rušenje temeljev naše države s takim obnašanjem! Seveda so policaji v slogu najboljših akcijskih junakov tipa Stallone aretirali, jim z udarci po obrazu dali vedeti, da takega obnašanja ne bodo trpeli. »Korektno« so poskrbeli celo za tiste aretirane, ki so nosili očala, saj so jim očala najprej dali dol, potem pa jih s “strokovnim prijemom” in dobro merjenimi udarci umirili.
4. Po kakšnem spisku je policija iskala nekatere navijače po vlaku, kljub temu da so prav te mirno sedeli na svojih mestih?
Je bil to naključni žreb, podobno kot zadetek na lotu? Obstaja morda neka črna lista oseb, ki jim očitno ni dovoljeno hoditi na tekme Olimpije? Policija sicer smelo trdi (kljub temu da večina potnikov lahko zagotovi, da se je to res dogajalo), da ta spisek ne obstaja in niso hodili po vlaku, ter glasno iskali nekatere osebke po imenu in priimku, čeprav so le – ti mirno sedeli na svojih sedežih.
5. Zakaj je policija že en dan prej klicala na Slovenske Železnice in spraševala zakaj se vlak ustavi v Celju in ne v Teznem? In zakaj je na postaji Tezno poleg policajev kar mrgolelo od novinarjev?
Čudimo se velikemu številu novinarjev na postaji Tezno, glede na to, da od Celja naprej ni bilo nobenega indica, da bi prišlo do zavrnitve vlaka,tako ne od strojevodij, niti od policije, ki je bila prisotna na vlaku. So novinarji vedeli kaj več? Očitno… Prav tako ne razumemo klica iz strani policije dan prej, ko pa je jasno, da smo se na vseh gostovanjih v Maribor zmeraj ustavili v Celju. Kaj ima famozna postaja Tezno pri tem?
6. Na koncu pa še desert. Kako da se ocena škode tako drastično razlikuje, saj je iz prve ocene škode, ki naj bi bila za 41,45€ zrasla na astronomskih 4500€?
Sicer nismo eksperti za oceno škode na vlakovnih kompozicijah, a vseeno se nam zdi razlika v obeh ocenah škode preveč razlikujoča. Zakaj je predstavnica železnic ob prvem ogledu »razdemoliranega vlaka« izjavila, da na vlaku ni kaj preveč škode in zakaj je bila njena izjava tokom dneva preklicana in izbrisana? Kako da na posnetku, ki smo ga posneli ob vrnitvi v Ljubljano zgleda vlak bolje kot v vseh naših gostovanj v Maribor? Po drugem poročilu škode na vlaku, bi vsak, ki ni bil na tem vlaku sklepal, da je bil vlak res razdemoliran, saj smo se ob pogledu na spisek uničenih stvari na vlaku resnični začudili, a očitno nismo bili na pravem vlaku.
Vsa ta vprašanja nas begajo, a ne sekirajte se, odgovorov iz strani policije tako ali tako ne pričakujemo. Žal smo kot ena od subkultur trn v peti naši državi, ki ne mara, da njihovi državljani dvomijo v delo naše drage policije. A nič ne skrbite draga gospoda v plavem, še vedno bomo prisotni tam kjer igra Olimpija, pač bomo morali izbirati drugačne metode potovanja na tekme, kar pa pomeni tudi težje obvladanje skupine iz strani policije. Ampak to pač ni naša skrb, se vidimo na tekmah…

































