Pogovor z Dvanajstimi Kopra
Na koprski Bonifiki se je, sodeč po množičnih promocijskih sporočilih iz koprskega kluba, pričela nova zgodba. Vodstvo kluba se je korenito zamenjalo. Vendar se pri menjavi vodstva kluba ni končalo. V klubu, po naših informacijah, ni več člana uprave in glavnega operativca Andreja Poljšaka, športnega direktorja Mateja Mavrič Rožiča, predsednika Ante Guberca, direktorice kluba Ane Perič, sekretarke kluba, glavnega trenerja, pomočnika trenerja, trenerja vratarjev, vodje mladinske šole Nedžada Okčića, predstavnika za stike z javnostmi, približno 20 igralcev in menda se tu spisek še ne konča. Govori se, da so se nekateri od naštetih še pravočasno sami “preventivno” odstranili iz kluba, drugi bi naj morali zapustiti klub. Odgovora na vprašanje, koliko od tega je res, v tem trenutku nimamo. Koprski Tifozi so, če se spomnimo, v znak protesta že proti prejšnji upravi, sami prenehali navijati. Tokratni sogovorniki so, na temo aktualnega dogajanja v koprskem klubu, Dvanajsti Kopra. V sporočilih iz Kopra smo namreč zasledili tudi, da se obetajo novi navijači na Bonifiki. Podrobnejših informacij tudi na to temo še nimamo.
Za kaj pravzaprav gre?
Glede te zgodbe nimamo prav dosti informacij, lahko zgolj povemo, da velika večina koprskih navijačev te zgodbe ne podpira. Ekipa je sestavljena iz tujcev dvomljive kvalitete, ponovno so odslovili kopico mladih igralcev brez, da bi klub prejel kaj denarja v zameno. Morda gre za novo zgodbo, vendar v končni fazi vse niti vleče oseba, ki v klubu dela zgago že desetletje. Okoli kluba vlada apatija že kar nekaj let, preveč je bilo laži in zavajanja, da bi ljudje še verjeli in podpirali ta klub.
Kako se Dvanajsti Kopra identificirate z to novo zgodbo? Kakšen je vaš pogled na dogajanje v koprskem klubu?
Dvanajsti se od te zgodbe distanciramo, saj menimo, da klub nima več duše. Klub, ki odganja svoje domače igralce in pripelje samo tujce, ne bo uspel in tak klub ne more delovati na dolgi rok. V normalnih klubih se zavedajo, da morajo igrati tudi domači igralci, saj če ni domačih igralcev, ni tudi gledalcev. Saj lahko lepo vidimo, da koprske tribune že nekaj let več ali manj samevajo in vodilni bi se lahko vprašali zakaj, ali pa jim tako ustreza, saj tako lahko počnejo, kar želijo. Spreminjajo barve dresov, grb, stare pokale so zmetali v smeti, s takim klubom se težko identificiramo.
Spremembe lahko ocenimo le z eno beseda – sramota. Prejšnji grb je bil unikaten in zelo priljubljen. Zamenjava grba je bila zadnja stvar, ki bi jo morali v klubu spremeniti. V nobenem normalnem klubu se grba ne menja, saj je grb simbol kluba, ki mu daje prepoznavnost. Uničili so še edino stvar, ki je ostala lepa v tem klubu. Vse drugo so že prej uničili. Nove barve dresov so pa spet poglavje zase …
Kot ste enkrat že povedali, ste na dogodke v klubu opozarjali že pred desetimi leti pa so se vam takrat vsi posmehovali. Danes so stalne spremembe edina stalnica v klubu. Kaj se je dogajalo v klubu?
Znano, ampak premalo poudarjeno je, da smo ravno Dvanajsti Kopra rešili klub pred propadom leta 2004. Takrat je Guberac prvič zapustil klub, ki je deloval kampanjsko, preko predpisov. Če takrat nekaj naših članov ne bi prevzelo kluba, ta ne bi dobil licence za prvo ligo. Ljudje, ki so zadnja leta vodili klub, so takrat želeli ustanoviti nov klub Bonifika, ki naj bi prevzel NK Koper. To se ni zgodilo (Bonifika je sicer bila ustanovljena, ampak je kmalu tudi propadla) in marsikomu je šlo to v nos. Uprava, ki so jo vodili Dvanajsti Kopra, je bila podvržena številnim podtikanjem in različnim pritiskom, vendar na koncu je klub le preživel. Nato je prišel Mandarič in vsi dobro vemo, kako se je končalo; po domače povedano so ga hoteli nategniti. Po prihodu Mandariča so se takoj začele dogajati čudne stvari. Prva je bila odstavitev domačega trenerja, ki je osvojil prvo lovoriko Kopra po osamosvojitvi Slovenije. Temu smo se odločno uprli in na koncu do tega ni prišlo. V tej borbi smo bili žal osamljeni, veliko je bilo pritiskov na naše člane in groženj z odpuščanji in podobno. S časom je tudi vnema pri nas popustila (v končni fazi smo vsi že stari 30+, s službami in družinami), v klubu pa se ni nič spremenilo na bolje, sprememb in laži je bilo veliko, tako da tudi naslov prvaka ni povzročil nobene evforije. Situacija se je nekoliko popravila, ko so odprli nov stadion. Letošnja sezona je ponovno zgodba zase. Ljudje so enostavno naveličani vseh teh zgodbic okoli kluba, kar se vidi tudi na obisku. Klub nima navijačev in nobene podpore. Samo za primerjavo, rokometni klub, ki ga prostovoljno vodijo ljudje, ki jih vodi ljubezen do športa (nekateri od njih so bili prej Dvanajsti Kopra), je imel v 2. ligi večji obisk kot nogometni klub.
Zaključimo lahko, da ne boste sodelovali v tej »novi« zgodbi …
Struktura navijačev znotraj skupine se je skozi leta popolnoma spremenila. Začetniki skupine so se večinoma umaknili (ostala nas je peščica), novejše člane pa nogomet praktično ne zanima. Tudi če bi se videli v tej zgodbi, trenutno naša skupina enostavno nima dovolj navijačev, da bi podpirala dva športa. Dvanajste Kopra trenutno na nogomet veže le še ime in ljubezen do nogometne reprezentance, katero redno podpiramo. V tej zgodbi bi raje videli, da bi se začela znova, z novimi ljudmi v upravi, ki bi klub vodili zaradi ljubezni do nogometa in ne zaradi osebnih interesov.
Kdo so ljudje, ki bodo sodelovali v tej novi navijaški in nogometni zgodbi v Kopru? Kakšen rok trajanja predvidevate, da bodo imeli?
Mi teh ljudi osebno ne poznamo, zato zadeve ne moremo objektivno komentirati. Sploh ne vemo, o kakšni navijaški skupini je tu govora. Lahko pa rečemo glede roka trajanja, da jim iz naše strani ne dajemo veliko let, saj kot je v praksi znano – vsaka navijaška skupina, ki je bila umetno narejena in na silo, ni zdržala dolgo. Morda pa se motimo. Sploh pa Koper ne potrebuje še ene nove skupine.
Kakšne so sploh prioritete Dvanajstih Kopra? K čemu stremite, pri katerih stvareh ste poleg s srcem?
Prioriteta naše navijaške skupine je že vrsto let rokomet. Stremimo k temu, da izboljšamo številčnost članov na gostovanjih in doma ter k raznolikemu navijanju s koreografijami in drugim, kar spada zraven. Pozitivno ocenjujemo, da smo, odkar podpiramo rokomet, vsako sezono oddelali vsaj 90 % gostovanj. To velja tudi za leti, ko smo igrali v nižjih ligah. V letošnji sezoni še nismo izpustili niti enega gostovanja, najštevilčnejše in najbolj zanimivo je bilo gostovanje v Ormožu, kjer nas je bilo okoli 30. Gostovanja, koreografije in navijaške rekvizite si financiramo sami. S srcem smo z našimi rokometaši, ki jih spodbujamo na vsaki tekmi in oni nam to zaupanje vračajo z odličnimi rezultati. Poleg tega se Dvanajsti udeležujemo tudi tekem slovenske rokometne in nogometne reprezentance. Dobro smo oddelali obalni derbi in pripravili koreografijo, ki se jo na rokometnih tekmah še ni videlo.
Kaj se dogaja s koprskimi Tifozi? Kakšni so bili vaši medsebojni odnosi v preteklosti in kakšni so danes v vsakdanjem življenju v Kopru?
Tifozi so – kot mi vemo – v mirovanju; ne pojavljajo se več na nogometu in se tudi ne bodo, dokler se stvari ne uredijo. Morda bi morali malo bolj na glas izražati njihovo nestrinjanje z vodenjem kluba. Naši odnosi v preteklosti niso bili rožnati zaradi različnega pogleda na navijanje in različnega stila navijanja. Bile so storjene napake tako na eni kot na drugi strani, nekateri naši člani niso podpirali navijanja s Tifozi, tako kot nekateri Tifozi niso podpirali navijanja z nami. Vmes nas je bilo nekaj, ki smo si želeli skupnega navijanja (nekaj časa je tako tudi bilo).
V zadnjih letih so se odnosi normalizirali, v zadnjih letih je nekaj naših članov navijalo s Tifozi na nogometu, posodili smo jim tudi boben in megafon. Lahko še povemo, da se je par Tifozov udeležilo tudi obalnega derbija in smo skupaj navijali na sektorju. Mi bi si sicer tega želeli tudi na preostalih tekmah. Poznamo se med seboj in normalno komuniciramo.
Kakšni so bili začetki vaše navijaške skupine?
Dvanajsti Kopra smo nastali leta 2002. Takrat nogometni klub ni imel primerne podpore, tako da je nekaj bivših Tifozov in bivših članov skupine Gente di mare, skupaj z novimi prišleki ustanovilo novo skupino. Nekaj sezon smo bili zelo aktivni na nogometu (tako doma kot v gosteh), v sezoni 2005/2006 pa smo začeli podpirati še rokometni klub, ki je takrat ostal brez podpore navijačev (skupina Neptun warriors je razpadla). Rokomet nas je v bistvu rešil, saj nas verjetno danes ne bi bilo več, če ne bi bila sprejeta ta odločitev. Na vrhuncu je skupina štela 270 članov (takrat smo podpirali še dva športa). Z leti smo se (izključno zaradi številnih peripetij) oddaljili od nogometa in tako smo danes prisotni le še na rokometu. Kot vrhunec navijanja ocenjujemo sezono 2011/2012, ko je rokometni klub blestel v ligi prvakov, leta 2012 smo tudi praznovali 10. obletnico. V tej sezoni se je na velikih tekmah na naši tribuni zbralo tudi preko 200 navijačev. Trenutno ima skupina 70 članov, jedro skupine pa tvori 30 ljudi, ki redno obiskujejo tekme, tako doma kot v gosteh. Menimo sicer, da bi nas glede na velikost mesta moralo biti več, vendar imamo občutek, da mladino danes zanima vse prej drugo kot navijaštvo, preveč je tudi podpiranja velikih klubov iz tujine, ki imajo prednost pred lokalnim, kar je žalostno. V Kopru žal ni čutiti take pripadnosti do mesta in lokalnega športa kot nekje drugje.
V ponos nam je, da smo od leta 2002 konstantno prisotni na tribunah (niti eno sezono nismo mirovali), tako doma kot v gosteh, kar je v Sloveniji prava redkost. Želimo si, da bo tako tudi v prihodnje. Pred propadom smo rešili nogometni klub in pomagali pri ustanovitvi novega rokometnega kluba.
Kot zanimivost še dodajmo, da se je na Facebooku ustanovila nova skupina z imenom FC Koper grb je samo eden
