Med druge članke smo dodali članek o tragediji na stadionu Hillsborough

Med druge članke smo dodali članek iz revije Radar o tragediji na nogometnem stadionu Hillsborough, kjer je leta 1989 umrlo 96 navijačev Liverpoola. Najdete ga tukaj. Prijetno branje!

Fanzin Ultras Sobota skupine Black Gringos

“Pri ustvarjanju fanzina smo ubrali malce drugačno pot kot Viole in Dragonsi”

Black Gringosi so, na našo željo, posredovali prvo in drugo številko fanzina Ultras Sobota. Nekaj več informacij o fanzinu smo lahko prebrali v intervjuju s skupino, ki smo ga objavili v sredo, 22. aprila:

Fotoultras.si: Na tekmi proti Olimpiji ste izdali prvo številko, na tekmi proti Krškemu pa že drugo številko fanzina Ultras Sobota. Kakšna je vaša ocena in namen fanzina?

BG: Namen fanzina Ultras Sobota je predvsem izobraževanje in poučevanje novih, mlajših članov, pa tudi starejši niso izvzeti. Predvsem jim želimo približati svet ultra navijača, da bodo vedeli, kaj to pomeni in da se bodo v skladu s tem skušali tudi obnašati.

BG: Imeli smo priložnost videti fanzine dveh slovenskih skupin (GD in VM). Ultras Sobota delamo na malce drugačen način, saj ne en ne drug ni bil tisto, kar smo mi želeli. Za začetek smo se odločili, da bo manj besedila, da bo več slik, risb, karikatur, da bralca bolj pritegnemo, še posebej mlade, nove ljudi. Pri VM Informatorju smo opazili, da čeprav je besedilo iz vidika ultras navijača odlično napisano, je vendarle vse preveč strnjeno in neprivlačno za oko in bralca, zato ga nekateri niso prebrali, ga odmetavali itd. Mi smo ubrali malce drugačno pot in mislim, da nam uspeva. Na zadnji tekmi proti Krškemu smo razdelili 150 fanzinov in skoraj nobenega ni bilo videti odvrženega na tleh. V bistvu bomo morali narediti še manjši ponatis, saj ga nekateri niso dobili, pa bi ga želeli imeti. Zaenkrat je fanzin stilsko in oblikovno še osiromašen, vendar bomo v prihodnjih številkah uredili tudi ta segment. Najbolj važno je, da doseže svojo sporočilnost in da pri bralcu dosežemo efekt, ki smo si ga želeli.

Posredovali so nam še nekaj dodatnih informacij:

BG: Vsebinsko se prva in druga številka razlikujeta v namenu. Vedeli smo, da bo tekma proti Olimpiji zelo dobro obiskana. Vprašanje je le bilo, ali se nas bo zbralo 100 ali 2 do 3-krat več. Prav tako smo vedeli, da se nam bodo priključili tako stari, nekdanji člani, kakor tudi novi, ki med nami še niso navijali. Problem prvih je bil, da jih večina navijaško gledano še vedno živi v letu 1995, medtem ko drugi nimajo praktično nobenih tovrstnih izkušenj. Tako smo poskušali v prvi številki vse staviti na to, da se nam jih večina priključi tudi na naslednji domači tekmi, da jih obdržimo čim dlje časa. Zato na prvi strani provokativno besedilo, v nadaljevanju pa nekaj najodmevnejših fotografij iz preteklih let in mesecev. Torej čim manj poučevanja, nakladanja, informacij, ki se težko berejo. Računali smo na nenormalno dobro vzdušje na tekmi, na dvoboj Gringosov in Dragonsov na tribunah. Temu smo želeli dodati samo piko na i, kar nam je glede na odziv ljudi, ki so dobili fanzin, tudi uspelo!

BG: Drugo številko smo pripravili že za tekmo proti Bonifiki, ki pa je potem zaradi Koprčanov odpadla. Na srečo so muraši na naslednjem gostovanju zmagali z 0:8 in obetal se je ponovno soliden obisk na severni tribuni. Že na tekmi proti Olimpiji smo videli kar nekaj izzivov, ki se jih bomo morali lotiti. Zato smo drugo številko namenili predvsem poučevanju. Besedilu smo dodali izvirne, privlačne risbe, ki smo jih izdelali prav za fanzin.

BG: Danes je informacij v primerjavi s preteklostjo neprimerno več, tempo življenja je preveč hiter in ljudje smo postali zelo selektivni. Kar nas ne pritegne na prvi pogled, običajno ne preberemo. Risbe, fotografije in naslovi so prvo, kar bralec pogleda. Če je to dovolj zanimivo, se odloči besedilo prebrati, ali ga vsaj preleteti. Po koncu obeh tekem vsi zainteresirani niso uspeli dobili fanzina, ker ga je prej zmanjkalo, redko kateri izvod je po tekmi obležal na tleh. Iz tega vidika nam je uspelo. Koliko časa bomo potrebovali, da uredimo tribuno v vseh vidikih, bomo še videli. Fanzin v tem smislu svojo nalogo opravlja odlično!

Lestvica devetih najboljših evropskih navijaških skupin

Italijani so izvedli obsežno raziskavo o najbolj ognjenih in nabolj zvestih navijaških skupinah stare celine. Svojih navijaških skupin niso uvrstili med devet najboljših, saj jim močno zamerijo, da na evropska gostovanja “vzhodno od Gorizie” sploh ne gredo, v zahodne destinacije pa se odpravijo šele od polfinala naprej, kar je ostalim navijaškim skupinam nepojmljivo.

Preberite celoten članek na športnih straneh hrvaškega Indexa.

V fotogalerijo sta bili dodani tekmi Jesenice : Olimpija in Mura05 : Krško

V fotogalerijo smo dodali dve tekmi, in sicer:

• Acroni Jesenice : Tilia Olimpija
• Mura05 : Krško

Zaželjeno je, da tudi vse ostale skupine pošiljate material za fotogalerijo (fotoultras.si@gmail.com). Le na ta način bodo vse skupine enakovredno zastopane, v nasprotnem bomo dodajali le slike, ki so naša last in iz tekem, na katerih smo bili fizično prisotni.

www.fotoultrras.si

Intervju – Black Gringos

Na klubskem nivoju v zadnjih letih skorajda nismo imeli stika z nobeno drugo slovensko navijaško skupino

Murskosoboška Fazanerija kljub nekajletnemu životarjenju Mure 05 v 3. in 2. ligi v očeh ostalih slovenskih ljubiteljev nogometa velja kot nogometu izredno privrženo okolje. Na tribune Fazanerije bi lahko spravili kar polovico prebivalcev mesta, ki so v preteklosti na derbijih proti Beltincem, Mariboru in Olimpiji pogosto res napolnili stadion. Zadnja odmevna tekma je bila odigrana 22. marca proti staremu rivalu Olimpiji. To je bila nova prelomnica Black Gringosov. Skupina, ki je vrhunec doživela že leta 1995, je namreč kljub zvestemu navijanju ob selitvi kluba v 3. ligo neprestano počasi, a zagotovo nazadovala. Imidž skupine se je dotaknil dna, tako na slovenski ultras sceni, kakor v domačem okolju med ostalimi ljubitelji nogometa. Vendar je odlična predstava proti Olimpiji celotno situacijo postavila na glavo, boljše povedano – nazaj na noge. Skupina trenutno doživlja novo pomlad, vendar je potrebno priznati, da bo za dolgoročni povratek Gringosov v vrh slovenske ultras scene potrebna predvsem konstantnost, svoje pa bodo morali prispevati tudi nogometaši Mure 05.

Skupina je nenadoma naredila ogromen skok. V preteklih letih niste naredili toliko kot sedaj v enem mesecu. Kaj se je dogajalo v ozadju pred tekmo proti Olimpiji in katere okoliščine so se naenkrat tako spremenile, da ste zmogli takšen napredek?

Zadnja večja prelomnica za skupino je bil izpad Mure v 3. SNL zaradi neizpolnjevanja finančnih obveznosti. Kljub temu, da je bil izpad v nižji rang tekmovanja velik udarec za navijače, smo najzvestejši ostali in bomo ostali tudi v prihodnje. Kljub zagnanemu začetku v 3. SNL skupina ni napredovala tako, kot smo si želeli. V bistvu se je zaradi slabih rezultatov začelo dogajati ravno obratno. Štiri leta životarjenja v nižjih ligah in uvrščanje v spodnje dele 2. SNL so zahtevali svoj davek. Ni bilo atraktivnih tekem, ni bilo nasprotnih navijaških skupin. Svoje so takrat dodali tudi nekateri igralci s svojim odnosom do kluba in navijačev ter pasivna uprava, tako da je prišlo celo do polletnega bojkota tekem in bojkota navijanja. Prišli smo dejansko do točke, ko je bila skupina na robu obstoja. Takrat se nas je zbralo nekaj, ki nismo želeli, da bi se zgodil črni scenarij, spet drugi so se umaknili, nekateri so ostali v ozadju. Začeli smo z rednimi tedenskimi sestanki in načrti, najprej za tekmo z Olimpijo, kasneje pa tudi bolj dolgoročno, za prihodnost. Razdelili smo si delo in stvar zaenkrat dobro funkcionira. Odločili smo se tudi za selitev iz kletke. Za napredek ni potrebno veliko, le pravi ljudje ter nekaj požrtvovalnosti, zagnanosti, volje ter seveda tudi denarja.

Odločili ste se zamenjati lokacijo na severni tribuni. Preselili ste se iz kletke na osrednji del tribune. Zanimiv bi bil povzetek plusov in minusov selitve.

Najenostavneje bi lahko rekli tako, da vse kar je bilo prej negativno, je zdaj pozitivno in obratno. Veliko ljudi ni hotelo v kletko. Niti žival noče biti v kletki, kaj šele človek, gre za psihološki odpor. Tam si v celoti izoliran, nadziran, kletka je dvignjena in ojačana, njena pozicija je v celoti gledano slaba, pogled na igrišče je slab. Edina pozitivna lastnost kletke je bila ta, da so tam bili res zbrani samo ljudje, ki so želeli navijati celotno tekmo. S preselitvijo smo to izgubili in pridobili nekaj ljudi, ki navijajo samo občasno in pa tudi tiste, ki bi navijali, pa v kletko niso hoteli. Možnosti za napredek v kletki enostavno več nismo videli, drugega kot selitev nam skoraj ni preostalo. Na tem delu tribune je vzdušje enostavno boljše, večje so možnosti za koreografije, večji je potencial, da pridobimo nove člane. Prišli smo v stik z navijaško razpoloženim delom publike. V selitvi smo videli možnost, da nekaj spremenimo. Zaenkrat kaže, da je bila odločitev o selitvi pravilna.

Velik korak naprej ste naredili tudi na izgledu tribune. S katerimi težavami se še vedno spopadate?

Izgled tribune smo glede na prejšnja leta zelo popravili, tako da sedaj lahko rečemo, da je soliden. Če smo iskreni sami do sebe, je bil izgled tribune pod nivojem in to skušamo sedaj spremeniti. So pa še vedno rezerve. Predvsem v aktivnosti ljudi pri navijanju in njihovi razporeditvi po tribuni pa tudi v oblačenju. Nekaj ljudi še vedno sedi, ali pa ne navijajo celotno tekmo, ampak le občasno. Kar se samega navijanja tiče, nam še vedno primanjkuje nekaj modernejših melodij in novih izvirnih besedil. To področje bomo morali dodati na prioritetno listo izboljšav, ki bi jih morali še izpeljati.

Katere nove navijaške artikle ste pripravili to spomlad?

Tudi na tem področju smo naredili konkreten korak naprej, če primerjamo situacijo s preteklimi leti. Dali smo tiskati nove transparente, izdelali so se dvodržnjaki, izdelale so se zastave na kolih različnih dimenzij, naredili smo nove bar šale, ki so bili razgrabljeni v 3-4 dneh in smo jih že dodatno naročili. Začeli smo izdajati svoj fanzin Ultras Sobota. Nekatere stvari opuščamo in skušamo slediti modernim stvarem, kolikor nam to finančno stanje pač dopušča. Planiramo še nekatere stvari, ampak veliko tega bo odvisno od financ.

Na tekmi proti Olimpiji ste izdali prvo številko, na tekmi proti Krškemu pa že drugo številko fanzina Ultras Sobota. Kakšna je vaša ocena in namen fanzina?

Namen fanzina Ultras Sobota je predvsem izobraževanje in poučevanje novih, mlajših članov, pa tudi starejši niso izvzeti. Predvsem jim želimo približati svet ultra navijača, da bodo vedeli, kaj to pomeni in da se bodo v skladu s tem skušali tudi obnašati.

Imeli smo priložnost videti fanzine dveh slovenskih skupin (GD in VM). Ultras Sobota delamo na malce drugačen način, saj ne en ne drug ni bil tisto, kar smo mi želeli. Za začetek smo se odločili, da bo manj besedila, da bo več slik, risb, karikatur, da bralca bolj pritegnemo, še posebej mlade, nove ljudi. Pri VM Informatorju smo opazili, da čeprav je besedilo iz vidika ultras navijača odlično napisano, je vendarle vse preveč strnjeno in neprivlačno za oko in bralca, zato ga nekateri niso prebrali, ga odmetavali itd. Mi smo ubrali malce drugačno pot in mislim, da nam uspeva. Na zadnji tekmi proti Krškemu smo razdelili 150 fanzinov in skoraj nobenega ni bilo videti odvrženega na tleh. V bistvu bomo morali narediti še manjši ponatis, saj ga nekateri niso dobili, pa bi ga želeli imeti. Zaenkrat je fanzin stilsko in oblikovno še osiromašen, vendar bomo v prihodnjih številkah uredili tudi ta segment. Najbolj važno je, da doseže svojo sporočilnost in da pri bralcu dosežemo efekt, ki smo si ga želeli.

Pogosto ste bili deležni kritik, da se vas zbere samo 30 ali še manj. Kako gledate na te kritike in kakšen bi bil vaš odgovor?

Kritike so po eni strani upravičene, po drugi spet ne. Nekatere skupine, ki so bile in ki so se še vedno primorane voziti po vaseh 2. in 3. SNL, navijati na tekmah brez nasprotnih navijačev, bi to lahko razumele. Spet druge, ki se še niso, ali pa se nikoli ne bodo znašle v podobnem položaju, nas ne morejo obsojati, dokler tega ne izkusijo na lastni koži. Poleg tega je Murska Sobota majhno mesto, 10-krat manjše od Maribora, 20-krat manjše od Ljubljane. Ampak naj to ne bo izgovor za slabo stanje zadnjih let. Več kot velikost mesta in prebivalstvo imata s številko opraviti tradicija in mentaliteta. Obstajajo skupine, predvsem v tujih državah, kjer je navijaštvo dosti bolj razvito, ki so aktivne v nižjih ligah in so res na nivoju skupin iz prvih lig (ali celo boljše), ampak to je bolj izjema kot pravilo (npr. Taurunum Boys Zemun, Demoni Pula itd.). Je pa to bistvo ultra stila navijaštva, vsaj bilo bi naj tako. Take navijaške skupine bi nam morale biti vzor.

V kakšnih odnosih ste z ostalimi slovenskimi skupinami?

Na klubskem nivoju v zadnjih letih skorajda nismo imeli stika z nobeno drugo slovensko navijaško skupino (razen zadnje leto). Prijateljskih odnosov nimamo z nobeno slovensko skupino. Obstajajo prijateljstva s posameznimi člani drugih skupin, a to ostajajo zgolj osebna prijateljstva posameznikov in nič več. So pa bile v Murski Soboti vedno privlačne tekme z Mariborom in Olimpijo, oz. prihod Viol in Dragonsov. Na klubskem nivoju imajo primat sovražne skupine Gorgone Lendava, še posebej po zadnjih provokacijah. Kadar gre za reprezentančne tekme, so vsa sovraštva pozabljena, takrat navijamo za Slovenijo.

Tudi na domačih tekmah reprezentance ste solidno zastopani in aktivni. Kako ocenjujete tekme na tribunah mariborskega Ljudskega vrta?

Vzdušje v Ljudskem vrtu je odlično. Takšno kot si ga reprezentanca tudi zasluži. Tudi v Celju, kjer je bilo vzdušje slabo, smo bili vedno prisotni. Udeležujemo se vsake domače tekme, pa naj bo prijateljska ali kvalifikacijska. Tekem se udeležujemo v takem številu, kot nam je namenjeno kart, torej 30. Šibka točka so reprezentančna gostovanja, kamor se žal že dolgo nismo odpravili, predvsem (spet) iz finančnih razlogov. Bomo pa v prihodnosti delali tudi na tem področju.

Jutri intervju s skupino Black Gringos

Jutri, v sredo, preberite intervju s skupino Black Gringos, ki je v zadnjem mesecu dni napovedala vrnitev v vrh slovenske ultras scene. Kaj se je dogajalo v ozadju v tednih pred tekmo proti Olimpiji, kakšne odnose imajo z ostalimi slovenskimi skupinami, zakaj so se odločili za selitev iz kletke na osrednji del severne tribune, kateri so novi navijaški rekviziti in še več aktualnih zadev jutri na fotoultras.si.

Kotiček za navijače (KZN)

Kako patetično zvenijo besede kotiček za navijače, če si jih zamislimo kot del kakšne revije, časopisa, internetne strani. Kot da so navijači kakor klošarji ljudje iz obrobja družbe, pobarvani klovni, ki skačejo po tribunah slovenskih igrišč in dvoran, najstniki, ki ne morejo odrasti. Dajmo, namenimo tem navijačem tam en kotiček nekje v naši reviji.

Ampak tisti Kotiček za navijače, o katerem govorimo tokrat, je nekaj drugega. Starejšim bralcem ga ni potrebno opisovati. Tisti, ki smo pred petnajst in več leti ob dnevih izida Ekipe pogosto znali vstati tudi tri ure prej kot bi sicer, samo da nam ne razprodajo Ekipe (po super derbijih se je dogajalo tudi to), oziroma da čimprej vidimo fotografije in komentarje včerajšnjega navijanja. Prebrati izvod Ekipe pri kolegu je bilo premalo, Ekipa in Kotiček za navijače sta bila artikla, ki si ju moral kupiti in shraniti. Z današnje perspektive lahko Kotiček za navijače primerjamo s sloganom promocije kreditnih kartic – neprecenljivo. Hkrati pa smo lahko prepričani, da mlade generacije tega ne bodo doumele. Takrat je bil Kotiček vir informacij, spomin, sredstvo komuniciranja z ostalimi navijači in še in še. Danes so na voljo različni kanali za informiranje (številne športne in navijaške internetne strani, takšni in drugačni forumi, youtube, televizija, časopisi, revije …) in fotografija ali informacija o navijanju navijaške skupine je neprimerljivo manj vredna kot nekoč. Spomnimo – nekoč smo imeli na razpolago samo Kotiček za navijače oziroma Ekipo. Nekaj malega so znale dodati tudi Sportske novosti, občasno tudi lokalni časopisi, ampak Ekipa in Sportske novosti sta bila v tem smislu dva različna svetova. Decembra 1991 je Ekipa prvič uvedla Kotiček za navijače. Najprej na eni strani, potem na dveh, vmes tudi treh, pa spet na eni strani. Sčasoma je Kotiček dobil tudi svojega urednika, stvari so se spreminjale in nazadnje je Kotiček izginil iz Ekipe; takrat, ko razlogov zanj skorajda več ni bilo. Vsaj ne na način in v obliki, kakršen je postal. Bolj točno povedano – takšni so postali navijači in je bil Kotiček le pristno ogledalo celotne navijaške scene in ljudi, ki so jo ustvarjali.

Tudi takrat se je moral Kotiček (v nadaljevanju besedila KZN) spopadati z isto težavo kot danes moderatorji navijaških forumov. Le da takrat še nismo poznali internetnih huliganov. Vlogo današnjih moderatorjev na forumih so takrat opravljali uredniki Ekipe. Vsaka navijaška skupina je ponujala svojo resnico, kaj se je zgodilo na tribunah ali na bližnjih ulicah – ta segment se glede na takratne čase do danes ni spremenil. Na srečo pa nam danes ni potrebno prebirati takrat popolnoma neizvirnih »navijaških šaljivcev«, ki so se kot po tekočem traku začeli pojavljati v KZN.

Danes je vsakomur dana možnost, da iz tekme prinese spomin v obliki fotografije ali video posnetka, saj te možnosti ponujajo mobilni telefoni. V takratnih časih je bilo posneti kvalitetno fotografijo navijačev prava redkost. Z izjemo Ekipe so večinoma v medije prodrle le fotografije navijačev v črni kroniki. Imeti v tistih časih fotoaparat z možnostjo zooma je bila prava redkost. In KZN je ponujal ravno to. Sicer v črnobeli varianti, ampak vseeno, včasih, redkokdaj tudi v barvah in to kar na naslovnici.

Takrat so bili spomini na navijaške izgrede iz tekem med večnimi nasprotniki različnih narodnosti v nekdanji Jugoslaviji še izredno sveži. Spopadi Bad Blue Boysov in Delij na Maksimiru, prevračanje avtomobilov z »napačnimi« registrskimi tablicami v morje v Splitu, neprešteti polomljeni avtomobili in kosti širom takratne Jugoslavije … Tudi Ekipa si je prizadevala, da bi pomagala soustvariti navijače s športnim, kulturnim obnašanjem. Danes se to zdi najmanj smešno in naivno. Tudi do organiziranja sestanka slovenskih navijaških skupin na pobudo Ekipe je prišlo. Vendar so hitro ugotovili, da iz te moke ne bo kruha. Ne glede na to pa je tudi s takimi poskusi KZN vse bolj postajal osrednja navijaška preokupacija. In ta njegov sloves še do današnjih dni ni pozabljen. O KZN-ju bi lahko pisali v nedogled, vsaka nova številka Ekipe je bila nova zgodba pa hkrati tako enaka vsem prejšnjim.

Legendarni KZN je danes le še lep spomin. Prva številka KZN-ja je bila javnosti predstavljena 3. decembra 1991.

Novosti v prihajajočem tednu

Ekipa fotoultras.si se po dobrem tednu dopusta v tujini vrača. V tednu, ki je pred nami, pripravljamo več člankov. Za začetek – jutri, v ponedeljek, legendarni KZN – Ekipin Kotiček za navijače, nadaljevali bomo s pogovorom s skupino Black Gringos … Pripravljamo pogovore tudi z drugimi skupinami, seveda pa pri tem računamo na sodelovanje vseh skupin. Še vedno je aktualen poziv za vse zainteresirane, ki želijo postati del ekipe fotoultras.si, da nas čimprej kontaktirajo.

Ekipa fotoultras.si

Intervju – Viole Maribor

V prihodnosti se obeta strožji režim razdeljevanja vstopnic za jug

Današnji sogovornik so Viole Maribor, vendar izključno na temo navijanja na tekmah reprezentance Slovenije. Po preselitvi tekem iz Arene Petrol na Ljudski vrt je navijanje spet doseglo vrhunec. Res je, da se tekma od tekme razlikuje, vendar za zadnjo domačo tekmo proti Češki lahko rečemo, da je bila oddelana vrhunsko. Številne pohvale so prišle tudi iz strani čeških huliganov in ultrasov. Vendar nobena tekma ne mine, da ne bi prihajalo do neželenih situacij – v tem s svojimi osladnimi in neokusnimi predstavami prednjačijo indijanci, klovni, fani in kar je še tega, spet pa ni šlo brez iskric med ultrasi. Kakšna je ocena Viol? Ali se za prihodnost obetajo spremembe?

Ocena Viol reprezentančnih tekem v Mariboru?

Tekme so po pričakovanju dobro oddelane. V bistvu se je pojavilo dosti manj negativne enegrije usmejene proti vodstvu NZS, kot je velika večina ljudi pričakovala v stilu parole proti NZS zaradi odnosov in izjav iz preteklosti, pirotehnika, prekinitve … Sicer pa Viole nikoli nismo imele nič proti igranju tekem reprezentance v Ljubljani. Tako bo tudi v bodoče.

Kako ocenjujete izgled tribune juga (transparenti, navijanje, pesmi, opremljenost navijačev z navijaškimi rekviziti – šali, zastave …)? Načrtujete kaj konkretnega na tem področju?

Nekih sprememb ne načrtujemo, saj če pogledamo velikost južne tribune (kapaciteta: 2000) in če pogledamo kakšna je slovenska navijaška scena, potem je res nerealno pričakovati 2000 ultrasov, ljudi, ki so “noter”, na tribuni. Glede na to, da je v večini navijaško bolj razvitih državah scena na reprezentančnih tekmah v kurcu, potem smo lahko zadovoljni z izgledom naše tribune na domačih tekmah. Mogoče bi bilo vse drugače, če bi bile Viole skopuške na reprezentančnih tekmah glede vstopnic, ampak tisti, ki vedo, kako so se vstopnice delile, vedo, da temu ni tako, zato pa je toliko indijancev na jugu. Mogoče je to edina stvar, na katero bomo v bodoče bolj rigorozno gledali in jo sankcionirali.

Gostovanja na reprezentančnih tekmah niso oddelana niti približno s tako kvaliteto kot domače tekme. Kakšno je dejansko stanje na slovenskem delu tribun v tujini in kaj bi bilo potrebno storiti za izboljšanje tega segmenta?

Gostovanja so res s strani slovenskih navijačev kolektivno gledano katastrofalno oddelana. Še teh malo ljudi, ki pridejo, se pojavijo samo zaradi ene ponovne pozitivne klime, ki se je pojavila okoli reprezentance (par dobrih rezultatov in evforija je tu), kar se pa tiče Viol in gostovanja reprezentance, pa mislimo, da jih nikoli nismo tako dobro in konstantno delali kot zadnjih par let. Na gostovanjih je vedno najmanj tričetrt ljudi indijancev, družin, sponzorjev, kurcev palcev, ki nimajo veze z vezo. Pojavijo se tam oblečeni kot v cirkusu in hočejo promovirati našo državo kot Katja Koren v najboljših časih.

Zopet bom naredil primerjavo z drugimi državami. Tudi pri njih (večini) situacija ni boljša, razen da so gostovanja dosti, dosti številčnejša kot pri slovenskih navijačih. Mislim, da ne obstaja nek recept, kako kaj izboljšati, saj tudi če si z vsemi dober, boš pridobil največ 20-30 ljudi več, kar pa mislim, da se ne bi opazilo.

Viole pravite “naša tribuna – naša pravila.” Do katerih situacij je prihajalo na jugu na reprezentančnih tekmah s strani ostalih ultrasov in indijancev, ki so vas zmotile?

Do sedaj ni prišlo do nekih spornih ali konfliktnih situacij na jugu, tako da “naša tribuna-naša pravila” velja tudi v praksi. Da pa je temu tako, bomo dokazali na naslednji tekmi slovenske reprezentance v Mariboru, ko se bo definitivno moralo spremeniti dosti stvari glede vstopnic.

Kako ste ukrepali do sedaj in kako mislite ukrepati v prihodnosti, da drugi navijači ne bi rušili vaših pravil?

Vemo, da ne obstaja nobena skupina pri nas, ki bi si upala ta pravila na našem stadionu rušiti. Do sedaj je bilo vse v redu in prepričani smo, da bo tako tudi v bodoče. Malo čudno se sliši, ampak prepričani smo, da lahko na kateri koli drugi slovenski tribuni prilagajamo naša pravila, ne samo na naši, ampak to so že skrajnosti.

Katere slovenske navijaške skupine v Mariboru niso dobrodošle? Kako bi se končal njihov izlet, če bi se na jugu vseeno pojavili organizirano?

Viole nismo nobeni navijaški skupini prepovedali vstopa na južno tribuno zaradi tega, ker so iz Ljubljane ali Celja. Vsi smo Slovenci, ampak res je poglavje za sebe, koliko ima kdo od teh, ki ne pride po karte masla na glavi iz preteklosti oziroma kakšna jajca ima srečati se z včerajšnjimi in jutrišnjimi sovražniki. Torej se mora vsak zavedati svoje odgovornosti, ne samo Viole. Tudi drugi slovenski navijači so si ustvarili mnenje o nekaterih naših navijačih in njihovih izdajah glede reprezentančnih tekem. To se je nazadnje tudi dokazalo v Belfastu, ko je bilo par članov Green Dragonsov vrženih iz tribune slovenskih navijačev. Da se izognemo takih scen v bodoče na slovenski tribuni, je pametno, da se vsi ti prepoznajo in tako kot do zdaj ostanejo doma, ali na kakem drugem sektoru, ki jim zagotovo ni tuj.

Intervju s Terror Boysi

Tudi v prihodnje bomo ostali aktivni na tekmah reprezentance

Če razdelimo Slovenijo na vzhodno in zahodno polovico, lahko rečemo, da je zahodni del ne le v krizi, ampak da vlada popolno mrtvilo, vsaj kar se pomembnejših ultras skupin v nogometu tiče. Gorenjske po odhodu kranjskih Small Facesov praktično več ni na zemljevidu ultras nogometnih skupin. Če se preselimo južno oziroma jugozahodno, ni situacija nič boljša. Nad krsto ajdovskih Red Devilsov pajki že več let pletejo mreže, Tifoze bi verjetno lahko prebudil samo močan šok, kakršno je bilo npr. finale pokala v sezoni 2006/07, ko se jih je na Areni Petrol v Celju zbralo presenetljivo mnogo (vsaj glede na takratno stanje navijaštva na Bonifiki), o Terror Boysih pa nas večina zgolj ugiba, ali so klinično mrtvi, ali pa je še kaj upanja za oživljanje z elektrošokom. O vseh ostalih slovenskih skupinah izvemo vsak teden več kot dovolj; slika in video posnetek namreč povesta več kot 1000 besed. Naš tokratni sogovornik – Terror Boys Nova Gorica.

Zakaj ste “izginili” iz tribune?

O tem bi lahko veliko govorili, a bržkone bo čisto dovolj če povemo, da je bistvo problema v tem, da je pri nas enostavno premalo resnih ljudi s pravo mentaliteto, voljo in razčiščenimi pojmi o tem, kaj navijaštvo sploh je. Vsi problemi, s katerimi se je v zadnjih letih ubadala naša skupina (majhno število, slaba organizacija itd.), izvirajo bolj ali manj iz tega. Z omenjenimi težavami se je naša skupina sicer ubadala že vse od samih začetkov, ob zadnji menjavi generacije pred kakimi tremi leti pa so se stvari začele stopnjevati do te mere, da skupina danes ni več aktivna.

Nameravate narediti kakšno reorganizacijo?

Med mlajšimi člani je kar nekaj fantov, ki si želijo ponovne obuditve skupine in ti se sedaj nekaj dogovarjajo, da bi poskusili skupino ponovno aktivirati v naslednji sezoni. Težko pa je reči, ali se bo iz tega dejansko kaj izcimilo ali pa bo ostalo zgolj pri besedah.

Na različnih mestih je že večkrat potekala debata, zakaj v Novi Gorici (pa tudi v nekaterih drugih slovenskih mestih) preprosto ni dovolj zanimanja za domači nogometni klub. Katere stvari so se spremenile od takrat, ko se je tudi v Novi Gorici znalo zbrati od 2000 do 3000 gledalcev? Lahko povzameš bistvene ugotovitve?

Najverjetneje je glavni problem v tem, da je Nova Gorica kot mesto v zadnjih letih postalo, če se nekoliko primitivno izrazimo, preveč šminkersko. Okolje z visokim življenjskim standardom, delovnimi mesti v casinojih in bogatimi ljudmi pač ni ravno idealno za popularizacijo nogometa. Poleg tega je publika postala preveč razvajena in zahtevna. Trije zaporedni naslovi prvaka so imeli za posledico, da je za novogoriško občinstvo slovenska liga postala dolgočasna in zdaj bi za večjo prisotnost publike naši nogometaši morali doseči že kak uspeh na višjem nivoju, npr. uvrstitev v skupine UEFA-e. Mnogi sicer omenjajo, da je problem tudi bližina Italije in s tem možnost neposrednega spremljanja precej bolj zanimive italijanske lige, zaradi česar trpi lokalni klub, a bržkone nimajo v celoti prav. Italija je bila namreč pred trinajstimi leti, ko je bilo na našem stadionu povprečno okrog 3000 gledalcev, prav tako blizu kot danes, tako da je verjetno problem bolj v prej omenjenih stvareh.

Katere so bile najpomembnejše prelomnice Terror Boysov skozi zgodovino in kako se je gibala vaša številčnost?

Prelomnic je bilo kar nekaj. Začnemo lahko s samo ustanovitvijo skupine v jeseni 91. leta, ko se je kakih 30-40 zagretih fantov pričelo zbirati na vzhodni strani stadiona v Športnem parku. Njihovo navijanje je trajalo kaki dve leti, potem je počasi prišlo do nezainteresiranosti, pa tudi uprava jim je zaradi nekaterih manjših incidentov pričela metati polena pod noge in tako je prva generacija skupine prenehala z aktivnostmi. Potem je prišlo do ponovnih poskusov ustanovitve v obdobju, ko je naš klub prvič osvojil naslov prvaka, a so ti poskusi dokaj hitro klavrno propadli. Potem pa je prišlo leto 2001 in naša ponovna ustanovitev, ko se nas je na domačih tekmah v povprečju zbiralo okrog 50, v manjšem številu pa smo odhajali tudi na gostovanja. V sezoni 2002/2003 je nato sledil rahel padec, potem pa je prišla sezona 2003/2004, ki je bila definitivno najboljša v naši zgodovini. V jesenskem delu te sezone nas je bilo na domačih tekmah nekje 50-70, v spomladanskem delu pa 80-100, pa tudi gostovanja so bila dobro oddelana. Najboljša predstava te sezone, obenem pa verjetno tudi naša najboljša predstava vseh časov, pa je bila definitivno tista na zadnji domači tekmi proti Kopru, ko nas je skoraj 200 proslavilo prvi naslov prvaka po osmih letih, skupno pa drugi naslov. V sezoni 2004/2005 je naša številčnost nekoliko upadla, vendar smo tudi v tej sezoni uprizorili nekaj dobrih predstav. Izstopa predvsem gostovanje na finalu pokala v Celju, ki je bilo obenem naše najštevilčnejše gostovanje vseh časov. V Celju nas je takrat bilo kakih 130, poleg nas pa še kakih 500 simpatizerjev Gorice. V sezoni 2005/2006 je številčnost nato še bolj upadla, počasi se je zamenjala generacija, vendar smo bili še vedno konstantno prisotni na tekmah. V jeseni 2006 je sledila naša zadnja dobra predstava in sicer na tekmi proti Celju, ko smo z našo do sedaj največjo bakljado (naenkrat smo prižgali 80 bakel) proslavili 15. obletnico ustanovitve skupine. Po tej tekmi pa so šle stvari strmo navzdol, kar je sčasoma privedlo tako daleč, da sedaj že skoraj eno leto nismo več aktivni.

Kako uspešni ste (bili) na področju marketinga navijaških rekvizitov in kakšne odnose ste imeli (imate) z vodstvom kluba?

Kar se tiče marketinga smo v preteklih letih izdelali dve vrsti majic, šale in našitke. Kar se pa tiče odnosov z upravo kluba je bilo v preteklih letih kar precej iskric, ker naša uprava pač ni imela razumevanja za naš stil navijanja (tako kot nasploh v času t. i. modernega nogometa večina uprav klubov nima razumevanja za ultra stil navijaštva), mi pa prav tako nismo imeli razumevanja za določene njihove zahteve, na katere kot ultrasi pač nismo hoteli pristati (npr. personalizacija vstopnic itd.). Sicer menimo, da bi kot pravi ultrasi morali delovati neodvisno od uprave in tako ti konflikti na nas ne bi smeli preveč vplivati, vendar temu žal ni bilo tako. Že v odgovoru na prvo vprašanje smo namreč povedali, da je bil glavni problem, ki je od vsega začetka pestil našo skupino, pomanjkanje ljudi, ki bi imeli jasno razčiščene pojme o tem kaj je navijaštvo in bi temu primerno tudi delovali.

Nova Gorica je eno izmed slovenskih mest, kjer sta za lokalni klub navijali dve navijaški skupini različnih usmeritev, ultras in fan. Kakšni so bili vaši medsebojni odnosi v preteklosti in kakšni so danes (čeprav trenutno ne navija nobena skupina, se zagotovo srečujete)?

Tudi z Vrtnicami smo imeli v preteklosti precej sporov, ker smo pač gojili drugačen stil navijanja kot oni. No, mi smo že kmalu po naši ponovni ustanovitvi postali precej številčnejši in vplivnejši od njih, tako da nam preveč preglavic niso mogli povzročati. Trenutno ne mi ne oni nismo aktivni, zato tudi ne gojimo več nobenih odnosov oz. vsaj kot skupina sploh nimamo več kontaktov z njimi. V zasebnem življenju pa seveda obstajajo prijateljstva med posameznimi člani enih in drugih, saj nenazadnje živimo oboji v istem mestu in navijamo za isti klub. Ko smo že pri Vrtnicah, moramo povedati, da je bilo precej naših bivših članov v prvem šampionskem obdobju novogoriškega nogometa (95/96) med Vrtnicami, saj oni takrat še niti približno niso bili to, kar so bili v zadnjih letih. Takrat so namreč gojili neko mešanico ultra in fan stila, prižigali so pirotehniko, delali koreografije, bilo je tudi nekaj incidentov z ajdovskimi Red Devilsi (ti so bili takrat glavni rivali novogoriških navijačev, žal pa so hitro razpadli) in ljubljanskimi Green Dragonsi. V poznejših letih so žal preveč padli pod vpliv kluba, vsi, ki so nekaj dali na ultra stil, so skupino zapustili (kot smo že povedali se je nekaj teh ljudi kasneje pridružilo nam) in tako so počasi propadali in nazadnje tudi oni prenehali z aktivnostmi.

Vaše aktivnosti na tekmah slovenske reprezentance.

Na tekmah reprezentance smo prisotni nekje od 95. leta dalje tako na domačih tekmah kot na večini gostovanj, število pa je bilo velikokrat odvisno od pomembnosti tekme. V največjem številu smo bili prisotni na domači tekmi proti Franciji in Hrvaški, ki sta se obe igrali v Ljubljani jeseni leta 2003. Na vsaki od teh dveh tekem nas je bilo okrog 80. Od gostovanj smo bili najštevilčnejši na prijateljski tekmi proti Italiji v Trstu leta 2002 in sicer nas je bilo tam okrog 100, v manjšem številu pa smo odhajali tudi na ostala gostovanja. V kvalifikacijah za SP 2010 smo bili v številu 20-30 prisotni na vseh domačih tekmah, štirje smo bili na Poljskem, 15 nas je bilo na Češkem, prav tako pa bomo prisotni tudi na naslednjih domačih tekmah (ne glede na rezultate, ki jih bodo dosegali naši reprezentanti), kot tudi na Slovaškem, na prijateljski tekmi proti Angliji v Londonu in v San Marinu. Ne glede na našo trenutno neaktivnost na tekmah Gorice nameravamo ostati prisotni na reprezentančni tekmi tudi v bodoče, ne glede na to ali se bodo tekme igrale v Ljubljani, Mariboru, Celju ali kjerkoli drugje.

« Prejšnja stran — Naslednja stran »