Ob jezeru Velenje

Velenje, najmlajše slovensko mesto, ki je mestne pravice dobilo šele leta 1959, je po številu prebivalcev (po zadnjem popisu približno 27.000, občina skoraj 35.000) kar na petem mestu – takoj za Ljubljano, Mariborom, Celjem in Kranjem. Kljub temu pa ima najmanjši stadion v prvi ligi po kapaciteti sedežev. Velenje kljub vsem potencialom ne štejemo za nogometno mesto, mesto niti ne premore ultras navijaške skupine.

ZGODOVINA

Stadion je bil izgrajen 3. julija 1955, pozneje je bil večkrat prenovljen. Zgrajen je bil s pomočjo Rudnika lignita Velenje ter s prostovoljnim delom občanov. Postal je pravi ponos mesta. Leta 1992 je bila zgrajena sodobna pokrita tribuna, atletska površina z osmimi stezami ter nova travnata površina. Leta 1998 – ob petdesetletnici nogometnega kluba Rudar – je stadion dobil še umetno razsvetljavo.

OPIS STADIONA

Stadion premore eno tribuno na zahodnem delu igrišča ter kar tri navijaške sektorje. Na vzhodnem delu igrišča ni prostora namenjenega gledalcem. Za severnim golom je navijaški sektor, ki ga bodo odslej uporabljali le še redko, za severnim golom pa nov navijaški sektor. Še en navijaški sektor je tik ob glavni tribuni kot nekakšen podaljšek glavne tribune na severni strani. Igrišče obkroža atletska steza.

Pod tribuno je fitnes. Sodobno urejene slačilnice ter garderobe so poleg igrišča v objektu, kjer je tudi pisarna nogometnega kluba. Igralci trenirajo na dveh pomožnih igriščih, eno je pokrito s travo, drugo pa z umetno travo, ki je bilo zgrajeno leta 2004.

KAPACITETA IN OBISKANOST

Na velenjski tribuni je nameščenih 1.247 plastičnih sedežev z naslonjali, v spodnjih petih vrstah pa še 470 sedežev brez naslonjala. Skupaj torej 1.717 sedežev. Podaljšek glavne tribune – navijaški sektor, ki je od glavne tribune vseeno fizično ločen z ograjo, premore v treh vrstah 105 sedežev brez naslonjala. Na velenjskem stadionu je tako nameščenih skupaj 1.822 sedežev. Gre za najmanjši stadion v prvi ligi po kapaciteti.

Velenjski stadion je edinstven tudi po kar treh navijaških sektorjih. Prvi je tik ob glavni tribuni, na katerem je 105 sedežev brez naslonjala, zaradi prostornosti ne bi bil problem v njega natlačiti tudi 500 navijačev, drugi sektor je za golom ob jezeru, kjer je nekaj stopnic, ki služijo kot stojišče.

Tretji, najnovejši sektor je za južnim golom, kjer so tudi samo stojišča. Za tem golom in novim navijaškim sektorjem je širok pas, ki zaenkrat ni urejen za spremljanje tekem. Če bi bile potrebe takšne, bi lahko zelo hitro velenjski stadion postal en večjih stadionov v Sloveniji.

Velenjski stadion ima zaradi svoje prostornosti še veliko kapaciteto, vendar drugih sektorjev zaenkrat ne premore. Skupno kapaciteto stadiona lahko zaokrožimo na 2.500 gledalcev.

Po uradnih podatkih NZS si je v jesenskem delu sezone 12 domačih tekem Rudarja ogledalo skupaj 17.600 gledalcev, kar znaša v povprečju 1.467 na tekmo. Tudi podatki z velenjskega stadiona so pretirani in na osnovi podatkov delegatov in novinarjev je težko postaviti realno oceno o obisku stadiona Ob jezeru. Vsekakor pa je v letošnji sezoni ravno stadion Rudarja eden najbolj obiskanih v Sloveniji, naša posplošena ocena je približno 1.000 gledalcev na tekmo v letošnji jeseni. To oceno temeljimo na podlagi ogleda različnega gradiva jesenskih tekem z velenjskega stadiona.

Revija Prva liga 2009/10 navaja kot rekordni obisk stadiona 5.000 gledalcev. Glede na to, da ne vemo, na katero tekmo se nanaša ta obisk, ga ne moremo komentirati. V novejših časih je bila najbolj obiskana tekma med Rudarjem in Crveno zvezdo, ki je bila odigrana julija 2009. Takrat so pripravili na južni strani stadiona dodatne montažne tribune. Po uradnih podatkih si je tekmo proti beograjski ekipi ogledalo 2.500 gledalcev. Povezava do kratkega videa s te tekme.

OCENJEVANJE

Sektor za domače navijače: ocena 5 – navijaču neprijazna tribuna

Velenjski stadion, ki premore kar tri navijaške sektorje, gosti domače navijače Velenjske knape na – nobenem izmed teh treh sektorjev – namesto tega kar na glavni tribuni. Ker so se kot kaže odločili gostujoče navijače gostiti za južnim golom, so sedaj domači navijači nastanjeni na zadnjem sektorju glavne tribune, na katerem je nameščenih 244 sedežev z naslonjalom. Slabosti sektorja: ni za golom, sektor je na glavni tribuni, na sektorju so nameščeni sedeži z naslonjalom, med njimi in igriščem je atletska steza, poleg pa še spodnji sektor glavne tribune, na katerem so sedeži brez naslonjala. Pa tudi sicer – ne samo zaradi atletske steze – je oddaljenost sektorja od igrišča že kar velika, kar vsekakor ne štejemo med pozitivne lastnosti.

Sektor za gostujoče navijače: ocena 6 – še prebavljivo

V Velenju so odprli nov sektor za gostujoče navijače, ki je za južnim golom. Slabosti: sektor od igrišča loči atletska steza, tako da je sektor kar oddaljen od igrišča. Sektor nima nameščenih sedežev in je brez strehe.

Izgled stadiona: ocena 6 – še prebavljivo

Velenjski stadion je še en v nizu atletsko-nogometnih stadionov. Urejen stadion, z reflektorji, nekaj navijaškimi sektorji, motečo atletsko stezo, majhno pokrito tribuno vsekakor ni presežek med stadioni v Sloveniji. Sliši se o gradnji novega nogometnega stadiona v Velenju, na katerega bi se naj preselil nogometni klub. Glede na obisk bi bil majhen, a všečen stadion več kot dovolj. Pod pogojem seveda, da bo za navijače ustrezno poskrbljeno.

Skupna ocena: ocena 6 – še prebavljivo

Velenjski objekt pada v povprečno sivilo slovenskih stadionov, po nekaterih kriterijih še nižje. Zdajšnji stadion ne izpolnjuje kriterijev UEFE in FIFE. V Velenju razmišljajo o novem pokritem nogometnem stadionu za 4.000 gledalcev, ki bo brez atletske steze, zdajšnji stadion Ob jezeru pa bi se posvetil atletiki. Stadion bi torej bil manjši, rekli bi ravno prave kapacitete, z dušo. Novi stadion bi stal tik ob sedanjem stadionu, kjer je danes igrišče z umetno travo. Predsednik kluba je za sportal povedal: “Na južni strani bi bili novi klubski prostori in servisni objekti, pisarne ter garderobe, na vzhodni strani ob štadionu pa atletska steza. Zadeva bi se dogajala etapno, predvsem zaradi finančnih vprašanj, ki raztezajo projekt. Računamo na izdatno pomoč evropskih sredstev, periodika in prioritetna lista objektov pa bo narejena kmalu”.

Fotoultras.si je ponovno dosegljiv

Fotoultras.si je bil simbolično za kratek čas blokiran v znak solidarnosti do vseh navijačev in navijaških skupin, ki so zadnje čase še posebej na udaru. Povod je sicer aktualno dogajanje v Srbiji, vzrok pa – kot smo že omenili – naraščajoča represija do navijačev, tudi v Sloveniji. Gre za resda povsem simbolično dejanje, ki v realnem življenju ne bo spremenilo povsem ničesar. In seveda nismo naivni – v Srbiji sta ozadje in situacija v zvezi z represijo nad navijači bistveno drugačni kot v Sloveniji. Pa vendar. Ob tem smo naleteli na ostro debato o smiselnosti blokiranja strani, poleg tega pa je ta blokada povlekla še za celo omaro okostnjakov. Ob tem želimo poudariti, da smo solidarni z vsemi ultrasi v Sloveniji in v tujini.

Vsaka stvar potrebuje za dozoritev čas, fotoultras.si obstaja šele 9 mesecev. Zato ne moremo biti prisotni na vsakem derbiju, iz solidarnosti vedno opozoriti na represijo tudi takrat, ko bi bilo bolj pomembno kot tokrat.  Res pa je, da ko smo uspeli – še vedno je naš največji problem pomanjkanje prostega časa, smo s članki nekajkrat opozorili na problematiko, nazadnje ob  personalizaciji vstopnic v Ljudskem vrtu na derbiju Maribora in Olimpije ter branjenju časti juga Ljudskega vrta na tekmi proti Poljski, ko so na igrišče poletele bakle. Ekipo fotoultras.si ne sestavljajo člani le ene navijaške skupine, vsebinsko in tehnično delo sloni na 1-2 posameznikih, premalo prostega časa je naša največja omejitev. Še vedno pa smo prepričani v to kar počnemo. In to ne počnemo, da bi favorizirali eno navijaško skupino, da bi lahko srbskim navijačem izkazovali ljubezen, da bi nas lahko ob vsakem članku, na vsakem koraku razkosali – to počnemo zgolj in samo iz predanosti ultras gibanju. Pred 9. meseci smo zapisali: stran fotoultras.si bo dejansko zaživela le pod pogojem, če jo boste slovenske navijaške skupine in navijači sprejeli, ji zaupali in z njo sodelovali. Vrata so vam vedno odprta, tako vsakemu posamezniku, kakor vsaki navijaški skupini. Tistih, ki jih fotoultras.si ne zanima, ki ga obravnavajo kot nekaj motečega, ne bomo pogrešali. Mogoče nas bo domnevni prihajajoči zakon o navijačih preprosto izbrisal, mogoče tudi ne, nikoli ne vemo, kaj bo prinesla prihodnost. Do takrat bodo konstruktivne pripombe vedno zaželene in upoštevane. Mi gremo v vsakem primeru po začrtani poti naprej. Nikomur pa ne moremo vsiliti drugega mnenja, kot ga o strani fotoultras.si ima.

Zeleni pekel

V fotogaleriji Green Dragonsov smo objavili fotografije z zadnje tekme v II. ligi med Olimpijo in Aluminijem. Povezava do fotogalerije.

Članek s spletne strani Green Dragonsov …

Kratko o Zelenem peklu

Proslava uvrstitve naše Olimpije tja kamor že vseskozi spada se je za nekatere začela že v dopoldanski urah v središču Ljubljane. No večina se je na Prešernovem trgu pojavila okrog tretje ure in začelo se je veseljačenje, ki je trajalo vse do poznih jutranjih ur…

Najprej sprehod do začasnega štadiona Olimpije, ki se je kar zavlekel, ampak pomembno je da smo prispeli… Malo rekreacije ne bo nikomur škodilo. Nato je sledilo ogrevanje na tribuni in ob začetku razgrnitev velike zastave, ki je bilo uvod v pestro dogajanje med tekmo. V prvem polčasu zelo zadovoljivo navijanje in tudi nekaj pirotehnike. Na začetku drugega polčasa je sledila koreografija z zelenimi in belimi zastavicami in pa kar nekaj parol v povezavi z vsem znano situacijo v klubu. Pokurilo se je še minimalne ostanke pirotehnike, vse pa je bilo v pričakovanju konca tekme in slavja na igrišču. Seveda je sledilo tradicionalno skakanje čez ograjo (pri tem smo ohranili vse prste in cele kosti), ter nestrpno čakanje ob igrišču do težko pričakovanega zadnjega sodnikovega žvižga. Seveda še boj za dragocene drese igralcev in končno slavje z zasluženim pokalom, ki je najprej potekalo na igrišču nato pa se je preselilo na ploščad pred štadionom, kjer se je nadaljevalo v večer.

Če zaključimo… Dobra predstava na tribuni, mogoče je manjkalo le nekaj pirotehnike, za kar pa so na našo žalost poskrbeli varuhi reda in miru, saj so jo vestno zaplenili kar za okoli 1500€. Toda celo to ni uspelo pokvariti slavja in vsak, ki je zamudil to tekmo mu je lahko žal.

Vir: spletna stran GD

Keltski križ

Vir: Tribine, št. 3, julij 1995

Kakor karakteristična jakna, ki nosi več imen (jakna spitfire, skin jacket, bomber), je simbol skinheadov tudi keltski križ oziroma skin znak. Ta drevni simbol še dandanes krasi grobove irskih katolikov in prikazuje sintezo krščanstva in keltsko predajo ter razdeljenost na štiri elemente: zrak, zemljo, ogenj in vodo, kar se veže na delitev Irske na štiri pokrajine, s peto v središču. V našem času so keltski križ kot praevropski simbol začeli uporabljati italijanski neonacisti, prepovedana skupina, ki deluje ilegalno, za razliko od tradicionalnih neofašistov, ki so zbrani v stranki MSI, oziroma današnji AN. Zaradi podobnosti keltskega križa s kljukastim križem, od katerega se razlikuje le po zaobljenosti, so ga desničarski skini vključili v ikonografijo stadiona in ga sprejeli kot nadideološko navijaško oznako. Popularen je tudi zato, ker se ga da hitro narisati na zid, njegova štiri polja pa so idealna za vpisovanje kratic, na primer WBSS, white boys sezione spalato. V Nemčiji je keltski križ prepovedan simbol. V ostalih državah pa ga skinheadi in navijači še naprej legalno uporabljajo.

Viole:Tifozi v Celju na finalu pokala 2006/2007

Objavili smo fotografije in video posnetke s finalne pokalne tekme med Koprom in Mariborom, ki je bila odigrana na Areni Petrol 22. maja 2007. Povezava do fotogalerije Viol. Povezava do fotogalerije Tifozi. V obeh fotogalerijah najdete tudi večje število amaterskih video posnetkov navijanja na tribunah.

Kotiček za navijače – 20. številka

Datum izida: 22. april 1992

Opomba: pod slikami na prvih dveh straneh so pomešani podpisi pod slikami. Na prvi strani zgoraj je fotografija Green Dragonsov, spodaj Black Gringosov, na drugi strani je fotografija Tifozov.

Stadioni: pred naslednjim krogom

Trenutna lestvica po devetih predstavljenih stadionih – Športni park Domžale, Arena Petrol, Stadion Primorje, Fazanerija Murska Sobota, Športni park Nova Gorica, Spodnja Šiška Ljubljana, Mestni stadion Ptuj, Bonifika Koper in Športni park Lendava – po različnih kriterijih.

SKUPNA OCENA:

1. Arena Petrol Celje 9

2. Fazanerija Murska Sobota 7

3. Bonifika Koper 6

3. Mestni stadion Ptuj 6

3. Spodnja Šiška Ljubljana 6

3. Športni park Nova Gorica 6

7. Športni park Lendava 5

7. Športni park Domžale 5

9. Stadion Primorje 3

IZGLED STADIONA:

1. Arena Petrol Celje 9

2. Fazanerija Murska Sobota 7

2. Športni park Lendava 7

2. Športni park Nova Gorica 7

2. Športni park Domžale 7

6. Bonifika Koper 6

6. Mestni stadion Ptuj 6

6. Spodnja Šiška Ljubljana 6

9. Stadion Primorje 3

DOMAČA TRIBUNA:

1. Arena Petrol Celje 9

2. Fazanerija Murska Sobota 8

3. Bonifika Koper 6

3. Mestni stadion Ptuj 6

3. Spodnja Šiška Ljubljana 6

3. Športni park Lendava 6

3. Športni park Domžale 6

8. Športni park Nova Gorica 5

9. Stadion Primorje 4

GOSTUJOČA TRIBUNA:

1. Arena Petrol Celje 8

2. Bonifika Koper 7

2. Spodnja Šiška Ljubljana 7

4. Fazanerija Murska Sobota 5

4. Mestni stadion Ptuj 5

4. Športni park Nova Gorica 5

7. Stadion Primorje 3

7. Športni park Lendava 3

7. Športni park Domžale 3

KAPACITETA SEDEŽEV

1. Arena Petrol Celje 13.006

2. Fazanerija Murska Sobota 3.782

3. Športni park Domžale 2.726

4. Bonifika Koper 2.683

5. Športni park Nova Gorica 2.310

6. Spodnja Šiška Ljubljana 2.308

7. Mestni stadion Ptuj 2.207

8. Športni park Lendava 2.011

9. Stadion Primorje 1.670

Povezave do predstavitve stadionov:

Športni park Lendava

Bonifika Koper

Mestni stadion Ptuj

Spodnja Šiška Ljubljana

Športni park Nova Gorica

Fazanerija Murska Sobota

Stadion Primorje

Arena Petrol Celje

Športni park Domžale

Je na vidiku stečaj Mure 05?

Vse več je ugibanj, kakšna bo usoda Mure 05 v letu 2010. Govori se, da bo v zelo kratkem času dolg kluba narasel do približno 160.000 EUR. Kar je še bolj usodnega, ulica govori o še najbolj verjetnem scenariju, do katerega bi naj prišlo – stečaj kluba. Na to kažejo domneve, da so od kluba skorajda vsi dvignili roke – razen navijačev pa še kakšnega redkega posameznika, seveda. Kaj to pomeni za nogometni klub, tako za člansko kot mlade selekcije kluba, verjetno ni potrebno posebej poudarjati. Zaenkrat je še vedno nekaj časa, da se vsi vpleteni odločijo, da bo klub živel še naprej. Če pa pride do stečaja, je vprašanje, ali bo delo v klubu povsem zamrlo, ali pa bo sledila popolna amaterizacija kluba v zadnji, šesti ligi. V tem primeru bi poleg članskega moštva podobna selitev iz prve lige doletela tudi mlade selekcije.

Mura 05 je verjetno svojevrsten fenomen v Sloveniji. Klub, ki ima za sabo vojsko navijačev – samo v jesenskem delu si je tekme Mure 05 na Fazaneriji v povprečju ogledalo 1.200 gledalcev na tekmo in to v drugi ligi proti neatraktivnim nasprotnikom. Prav tako veliko vprašanje je, kakšna bo usoda navijaške skupine Black Gringos. Glede na okoliščine je bila verjetno to najboljša polsezona v zgodovini skupine. Izredne skupščine kluba Mura 05 se vrstijo v nedogled, do sedaj pa do rešitve kluba še ni prišlo. Predzadnjo skupščino so obiskali tudi Gringosi, pričakujemo, da bodo tudi usodno, predvidoma zadnjo skupščino. Še posebej, če se bo kdo končno opogumil in javnosti serviral popolne informacije.

Vsekakor bomo razvoj dogodkov na Fazaneriji spremljali še naprej.

Športni park Domžale

Domžale nimajo dolge tradicije biti v vrhu slovenskega nogometa, so pa rezultatsko zelo uspešni. Znašli so se ob pravem času na pravem mestu in izkoristili slabe čase preostalih “velikih” slovenskih klubov. Obiskanost tekem je ena najslabših v ligi, kar pa ne bi smelo biti ovira, da klub v “ugodnih” časih v prihodnosti uresniči dograditev stadiona. Stadion Domžal sodi v veliko skupino manjših stadionov z dvema tribunama ob vzdolžni strani igrišča. Domžale štejejo približno 12.550 prebivalcev (občina jih šteje kar približno 34.000). S to kapaciteto bi lahko ob drugih okoliščinah in bogati tradiciji izdatneje polnili stadion, vendar žal ne sodijo v okolja, ki so to sposobni uresničiti.

ZGODOVINA

Štadion v Športnem parku Domžale je bil leta 1948 zgrajen po načrtih ing. Stanka Bloudka za nekdanjo Pollakovo usnjarno. Leta 1976 so bili prisiljeni zamenjati vrhnjo plast zemlje. Objekt je bil prvič resneje posodobljen leta 1997, nato pa še v letih 1999, 2004 in 2006. Domžalčani so 17. avgusta 1999 prvič slavnostno pozdravili mednarodno tekmo v zgodovini stadiona. V Športnem parku Domžale sta se pomerili mladi reprezentanci Slovenije in Albanije do 21 let. Uspešnejša je bila Slovenija s 3:1. Kasneje so odigrali še tekmi mladih reprezentantov in sicer proti Romunom (0:0 – leta 2001) in Izraelcem (1:2 – leta 2003).

Izgradnja nove tribune za več kot 2.000 gledalcev je potekala od oktobra 2003 do aprila 2004. Nova pokrita tribuna je lepa pridobitev za športne zanesenjake, ki lahko tekme tako spremljajo brez skrbi, da bi jih namočil dež. Tribuna, ki je nastala v sklopu hipermarketa Mercator, je vpisana kot lastnina domžalske občine. Uradno odprtje tribune je bilo pred tekmo 25. kroga lige Si.mobil Vodafone (tekmovalna sezona 2004/05), v kateri sta se pomerila Domžale in CMC Publikum (2:2). Leto kasneje so pridobili še težko pričakovano okrepitev – žaromete.

Opomba: ZGODOVINA povzeta po Sportalu (povezava)

OPIS STADIONA

Domžalski stadion sestavljata večja glavna in manjša tribuna. Obe tribuni sta pokriti. Večja tribuna se na zadnji strani naslanja na objekt trgovskega centra, zato so dostopi na tribune s prednje strani tribune. Stadion je lepo urejen, njegovo funkcionalnost pa povečujejo reflektorji.

Od 1. januarja 2008 naprej je upravljalec stadiona Zavod za šport in rekreacijo Domžale. V notranjosti stadiona se nahaja večje število montažnih skladišč za atletsko opremo in vzdrževanje nogometnega igrišča. Pokrita je tudi manjša montažna vzhodna tribuna. Na tem mestu bi naj bila zgrajena nova tribuna, predvsem zaradi pridobitve nujno potrebnih garderobnih in drugih pomožnih prostorov, potrebnih za izvedbo zahtevnejših nogometnih tekem in atletskih tekmovanj.

KAPACITETA IN OBISKANOST

Kapaciteta glavne tribune je natančno 2.103 sedežev. Sedeži so plastični z naslonjali, razen udobnih 44 sedežev v dveh vrstah na VIP tribuni. Kapaciteta male tribune je 623 sedežev, od tega je 20 sedežev namenjenih novinarjem na posebnem PRESS delu tribune. Skupna kapaciteta stadiona tako znaša 2.726 sedežev. Sektorja za stojišča z izjemo kletke za gostujoče navijače stadion ne premore, ga pa tudi ne bi bil problem urediti v primeru potrebe. Skupno kapaciteto stadiona lahko tako zaokrožimo na 3.000 gledalcev.

Po uradnih podatkih delegatov Nogometne zveze Slovenije si je tekme Domžal doma na enajstih tekmah v jesenskem delu sezone 2009/2010 ogledalo skupaj 5.250 gledalcev, kar znaša v povprečju 477 gledalcev na tekmo. Glede na znano pretiravanje in zaokroževanje s številkami je bolj verjetno, da znaša povprečen obisk domžalskega stadiona to jesen v povprečju žalostnih 300, največ 350 gledalcev na tekmo.

Revija Prva liga 2009/10 navaja kot rekordni obisk stadiona 3.100 gledalcev. To je številka, v katero močno dvomimo. Točne številke verjetno ne pozna niti klubski blagajnik.

OCENJEVANJE

Sektor za domače navijače: ocena 6 – še prebavljivo

Domači navijači Ravbarji navijajo na prvem sektorju glavne tribune. Ta sektor sovpada z ostalimi navijaškimi sektorji po slovenskih stadionih, ki smo jih že predstavili. Slabosti: ni za golom, sedeži z naslonjalom, atletska steza, ni navijaška tribuna, ampak celo del glavne tribune. Prednosti: streha nad tribuno in gre za pravo tribuno, ne za improvizirano tribuno.

Sektor za gostujoče navijače: ocena 3 – obupno

Navijaška kletka v Domžalah je ena najslabših v Sloveniji, vsekakor pa najbolj obupna. Improvizirana, montažna tribuna z lesenimi klopmi, ki navijačem služijo kot stojišče, je še nekako prebavljiva. Rešetke od vrha do dna pa so zares dno slovenskih navijaških sektorjev. Domžalski stadion obkroža atletska steza, sektor tudi ni za golom. Smo omenili kakšno dobro lastnost navijaške kletke? Streha in več vrst klopi, kar predstavlja dvignjen prostor za lažje spremljanje nogometne igre na igrišču, žal drugega ne najdemo.

Izgled stadiona: ocena 7 – povprečno

Očesu sicer lep športni objekt, predvsem zaradi glavne tribune, reflektorjev in urejenosti, ima dve črni piki. Kletka za gostujoče navijače, kakršna domuje na domžalskem stadionu, je brezpogojno sektor, ki na sodoben nogometni stadion ne sodi. Čimprej bo mala tribuna dobila naslednico v obliki prave tribune, prej bo za primerno nastanitev gostujočih navijačev poskrbljeno – vsaj upamo, da bodo imeli invetitorji in snovalci nove tribune v mislih tudi poseben sodobno zasnovan navijaški sektor, ki bo hkrati človeka dostojen. Če ga domači navijači ne potrebujejo, je za gostujoče navijače nujno potreben.

Posebnost domžalskega stadiona je lociranost slačilnic in klubskih prostorov. Ti so namreč čez cesto, tako da nogometaši pridejo na igrišče skozi poseben podhod pod cesto. Z morebitno novo tribuno bi lahko rešili tudi to nenavadnost.

Skupna ocena: ocena 5 – navijaču neprijazen stadion

Domžalski stadion je še en v nizu stadionov, na katerem je gledalcev vedno premalo. V tem kontekstu stadion ne potrebuje nobenih dozidav v smislu povečanja kapacitete sedišč, čeprav se je pred leti, ko je bil domžalski klub na vrhu slovenskega klubskega nogometa, govorilo o novi tribuni (celo o tretji tribuni je bilo slišati). Glede na dejstvo, da stadion ne premore posebnih navijaških tribun, sektor za gostujoče navijače je popolnoma neprimeren prostor, je skupna ocena stadiona pričakovana. Upamo na zvišanje ocene v prihodnjih letih!

Anketa: Kateri navijaški skupini pripadate?

25. novembra smo objavili anketno vprašanje: “Kot obiskovalec fotoultras.si nam zaupajte, kateri aktivni navijaški ultras skupini pripadate?” V anketi je sodelovalo 297 anketirancev. Rezultati ankete so bili naslednji:

Green Dragons Ljubljana: 84 glasov – 28 % vseh glasov

Viole Maribor: 80 glasov – 27 % vseh glasov

Black Gringos Murska Sobota: 32 glasov – 11 % vseh glasov

Celjski grofje Celje: 31 glasov – 10 % vseh glasov

Gorgone Lendava: 16 glasov – 5 % vseh glasov

Pripadam eni od nekdaj aktivnih ultras navijaških skupin: 15 glasov – 5 % vseh glasov

Ne pripadam nobeni navijaški skupini: 15 glasov – 5 % vseh glasov

Ultras Jesenice: 13 glasov – 4 % vseh glasov

Ne pripadam nobeni ultras navijaški skupini: 8 glasov – 3 % vseh glasov

Red Tigers Ljubljana: 3 glasovi – 1 % vseh glasov

Anketa je v primerjavi s prejšnjimi anketami v relativno precej krajšem času dosegla podobno visok vzorec anketiranih in ga celo presegla, kljub temu, da je bila ta anketa aktivna le približno tri tedne. To dokazuje visoko zanimanje obiskovalcev za anketno vprašanje, hkrati pa seveda ne moremo zagotoviti, da niso posamezni isti anketiranci večkrat odgovorili na isto anketno vprašanje. Po drugi strani pa – če smo malce sarkastični – je vprašanje, ali je visok odstotek pripadnikov katere koli navijaške skupine na internetu prednost ali slabost. In hkrati nas zanima, ali je nizek odstotek pripadnikov katere koli navijaške skupine na internetu pohvale vreden, ali so v povprečju člani take skupine res pravi ultrasi, jih ultras gibanje sploh tako zanima.

Če predpostavimo, da so rezultati ankete realni, potem lahko rečemo, da so nekako skladni s situacijo na tribunah. Le zelo visok odstotek ljubljanskih navijačev v anketi je rahlo presenetljiv, vsaj glede na njihovo jesensko število na tribunah.

Čaka vas že novo anketno vprašanje.

« Prejšnja stran — Naslednja stran »