Novosti iz navijaških skupin

GREEN DRAGONS

Nejc Vidmar, 26-letni Ljubljančan, je prestopil v Olimpijo. V lanski sezoni je poskrbel za svojevrstni dosežek v Prvi ligi Telekom Slovenije, saj je postavil rekord po številu minut brez prejetega zadetka (1002 minuti). Nejc Vidmar, ki je z Ljubljančani sklenil dolgoročno pogodbo (do 30. 6. 2019), nikoli ni skrival velike želje, da nekega dne obleče zeleno-beli dres. (Vir: spletna stran Olimpije.) Green Dragonsi so v ponudbi navijaških artiklov pripravili novo majico, ki jo bo mogoče dobiti še pred nadaljevanjem spomladanskega dela sezone.

RIBARI

Tudi Ribari so ponudili nov navijaški artikel – obeske za ključe. Kupite jih lahko v trafikah Treska.

GORGONE

Lendavske Gorgone so pripravile navijaški piknik. Pripravile so zanimiv klip iz piknika.

NOVA GORICA

Na stadionu se je pojavil transparent z napisom: “De Brea, Uršič, Vrtovec, Dal Cin so veselo polnili tokvin, tajnica pa služila za pompin!” Spomnimo, Terror Boysi so se oglasili z odzivom na članek v Ekipi (povezava do članka).

Viri: Facebook strani navijaških skupin

Pregled kroga – 9. 1. 2016

PREGLED KROGA

23. KROG LIGE INL

RED STEELERS ULTRAS JESENICE

Jesenice: HDD SIJ Acroni Jesenice-Die Adler Stadtwerke Kitzbühel, sobota, 9. 1. 2016, ob 18.00

11. KROG 4. KOŠARKARSKE LIGE VZHOD

CRAZY BOYS

Zagorje: Zagorje-Ivančna Gorica 89:65, sobota, 9. 1. 2016, ob 19:00

 

Pogovor z Crazy Boysi

Iz članka Intervju s Crazy Boysi (objavljen 31. 1. 2013): Skupina Crazy Boys je bila ustanovljena v sezoni 1990/91, ko je NK Proletarec nastopal v slovenski drugi ligi zahod. Skupina se je delila na Gardo Zagorje in Knape, ker je bilo v skupini tudi dosti fantov, ki so delali v rudniku Zagorje. Po koncu sezone 1991/92 je prišlo do spora z upravo kluba, tako da se kar nekaj let ni navijalo, prišla je nova generacija, nekaj jih je ostalo in začelo se je navijati na košarki in nogometu. Ker so si v Velenju nadeli ime Velenjski knapi (1996), se je nekdo spomnil, da smo imeli že prej napravljen transparent Crazy Boys, ki je bil posledica naših gostovanj – kamorkoli smo prišli, so se zgodili incidenti. Zato smo se odločili, da bo od tega trenutka le še eno ime: Crazy Boys Zagorje! Današnja skupina je s tisto izpred 20 let povezana. Nekateri še vedno pomagajo pred letom dni spet zaživeli skupini, ki nikdar ni bila številčnejša in boljše organizirana. V bistvu je to tretje prebujanje skupine, za katero upamo, da bo večno aktivna!

Kot kaže trenutno, so rezultati tretjega prebujanja vaše navijaške skupine še vedno uspešni. S katerimi težavami se sicer v vašem okolju soočate?
Za Zasavsko regijo je značilna ena izmed največjih stopenj brezposelnosti v Sloveniji. Na lastni koži to posledično občutimo z odseljevanje naših članov v druge regije in države, kjer iščejo svoje priložnosti za zaposlitev. Zaradi slabega stanja v gospodarstvu in propada velikih podjetji ni več toliko vlaganja in sponzorjev, ki bi pripomogli k razvoju športa nasploh ter morebitnega preboja v višje lige. Na tribunah je zato, predvsem pri nogometu, manj ljudi in navijačev, ki v večini primerov pogrešajo prisotnost in aktivnost drugih navijaških skupin. Posledica vsega skupaj je nekoliko manjša številčnost, kot bi si jo sicer želeli in premogli.

Aktivni ste v različnih športih. Katerih? Kakšna je konkurenca na nasprotnih navijaških tribunah v teh športih in v različnih ligah?
Aktivni smo praktično pri vseh večjih ekipnih športih, ki obstajajo v Zagorju. Naš primarni šport, katerega obiskujemo, ostaja nogomet. Klub trenutno že nekaj let tekmuje v 3. SNL center. Zaradi neatraktivnosti nasprotnic in velikih kakovostnih razlik se zadnjo sezono udeležujemo le večjih in pomembnejših tekem ženske rokometne ekipe v 1. državni ligi ter vseh domačih mednarodnih tekem. Pred časom se je v Zagorju na članski ravni zopet pričela igrati košarka. V zimskem premoru smo zato pričeli obiskovati tudi tekme KK Zagorje v 4. SKL. Kar se tiče konkurence na tribunah v vseh treh športih, ni nobene ultras skupine, ki bi bila vredna omembe.

Kakšni so odnosi z vodstvi klubov, za katere navijate?
Odnosi z vsemi tremi vodstvi so odlični in so se v zadnjem letu izredno izboljšali, predvsem na nogometnem področju, kjer je v letu 2015 prišlo do korenitih sprememb v upravi kluba. Lahko rečemo, da so odnosi v večini primerov postali prijateljski, tudi na osebni ravni, do česar pa smo na žalost morali skozi malo manj rožnato obdobje, ki bo šlo hitro v pozabo.

Kakšna je navijaška scena v III. ligi in kakšna v Zasavju?
Liga se je pred časom razdelila na štiri dele – vzhod, zahod, sever in center, kamor spada tudi NK Zagorje. Žal nam je, da nismo v vzhodnem delu III. lige, kjer sta prisotni vsaj dve aktivni ultras skupini, ki bi zagotovo zelo popestrili dogajanje na tribunah. Razen naše skupine navijaške scene v Zasavju praktično ni, razen dvakrat na leto, ko je na sporedu zasavski derbi.

Kdo so vaši največji sovražniki na tribunah? Vzdržujete kakšna prijateljstva z drugimi skupinami?
Sovražnikov nimamo, zavedamo pa se, da smo marsikomu trn v peti. Uradnih prijateljstev na relaciji skupine ni, še posebej ne v Sloveniji, kot to radi napačno ugotavljajo posamezniki iz drugih mest in skupin. Na individualni ravni sicer obstajajo dobri kontakti in prijateljstva s člani Crazy Boys Marrakech (Maroko), predvsem zaradi istega imena in nogometnih klubskih barv.

Koliko članov sestavlja jedro navijaške skupine? Kakšna je povprečna udeležba vaših članov na domačih tekmah in gostovanjih ter kakšna je po vašem mnenju trenutno vaša največja številčnost?
Jedro naše skupine tvori približno 10 ljudi. Udeležba na domačih nogometnih tekmah je povprečno 20, v gosteh pa od 10 do 15 članov. Sicer so rokometne tekme že tradicionalno najbolj obiskane, saj se na njih vedno zbere vsaj 20 do 30 članov. Številčnost se spreminja glede na atraktivnost nasprotnika. V preteklem letu je bilo najštevilčnejše gostovanje v Trbovljah, okrog 70 članov in 120 članov na derbiju pri nas v Zagorju. Mislimo, da sta podatka realen prikaz naše trenutne mobilizacijske moči, dejstvo pa je,  da bi se udeležba lahko tudi povečala ob morebitnem napredku nogometašev v višje lige.

Če potegnemo črto pod odigranimi tekmami minule jeseni – kako ste zadovoljni z obiskom, s kakovostjo, s prikazanim. Kaj ste pokazali na tribunah?
Predstave bi vedno lahko bile boljše, ampak glede na vse že prej omenjene dejavnike in dejstvo, da se nahajamo v 3. SNL, smo s prikazanim zadovoljni. V jesenskem delu se je občutno povečalo število gostovanj, saj smo se, z izjemo dveh, odpravili na vsa. Nogometaše smo podprli tudi na vseh domačih tekmah. Izvedli smo nekaj koreografij, novih transparentov in dvodržnjakov, razen na derbiju (razlog predkaznovanost in skupni dogovor s klubom o neuporabi pirotehnike) se ni varčevalo s pirotehniko. Še naprej dajemo prednost kvaliteti, kar nam je ključnega pomena pred kvantiteto.

Se udeležujete reprezentančnih tekem? Kakšno je vaše mnenje o organizaciji tekem in izgledu navijaške tribune?
Del ekipe, od 3 do 10 članov, je konstantno prisoten na domačih tekmah reprezentance. Stanje na reprezentančnih tekmah je žalostno in katastrofalno, repka je enostavno umrla, seveda tudi zaradi politike NZS. Pogrešamo večjo udeležbo predvsem manjših skupin, prav tako pa tudi ni zanimanja za gostovanja. Ponovno imamo tu v mislih manjše skupine, ki bi s tem lahko izkoristile priložnost za kakšno evropsko gostovanje.

Kaj ponujate na področju marketinga navijaških rekvizitov v zadnjem obdobju? Načrtujete kakšne novosti na tem področju?
V zadnjem letu smo izdelali šale, dve različni kolekciji majic, koledarje in nalepke. Izdelki so večinoma namenjeni le članom skupine, po prednaročilu in v omejenih količinah. V prihodnosti strmimo k izdelavi novih puloverjev, bar šalov, nalepk in mogoče še česa.

Kaj lahko pričakujemo od vaše skupine v prihodnje?
Primarni cilj je obdržati jedro skupine, zagotoviti konstantno številko ljudi na tekmah ter poizkusiti privabiti na običajne tekme tudi člane, ki sicer obiskujejo samo večje tekme. Prav tako se bomo trudili ohraniti kvaliteto naših artiklov, izgled tribune in obisk gostujočih tekem.

Kakšni sta narodnostna struktura in politična opredelitev?
Narodnostno smo zelo mešana skupina. Politična opredelitev na naši tribuni oziroma v skupini je striktno »Ultras no politica!«.

Povezava do profila skupine CRAZY BOYS na fotoultras.si

Kakšen je utrip v Zagorju, kako ljudje dojemajo šport, obiskovanje tekem, pripadnost klubu?
Obiski tekem v Zagorju so premo sorazmerni z rezultati, uspehi klubov in atraktivnosti nasprotnika. Vendar kljub temu obstajajo ljudje, ki klube podpirajo v dobrem in slabem. Veliko je tudi posameznikov, ki so aktivno vključeni v en šport, podpirajo pa tudi vse ostale. V majhnem mestu kot je Zagorje, je ta kolegialen in prijateljski duh za morebitne uspehe še kako pomemben. Na navadnih nogometnih tekmah se poleg nas na stadionu povprečno zbere okrog 300 ljudi, zasavski derbiji pa so že tradicionalno vedno razprodani (okrog 1500 ljudi). Podobna zgodba je tudi v rokometu, kjer največ ljudi pritegne derbi s Krimom in tekme v evropskih tekmovanjih.

Do kam sega bazen navijačev in pripadnikov vašega kluba? Kje so meje, od katerih naprej živijo pristaši Rudarja?
Naši člani prihajajo iz vseh treh občin v Zasavju in tudi njegovi širši okolici. Prav tako obstaja tudi skupina naših članov v obalnem delu Slovenije. O »rivalih« pa ne bomo izgubljali besed.

PREBERITE TUDI:

– Intervju s Crazy Boysi (31. 1. 2013)

Odziv Terror Boysov na članek v Ekipi SN

ODZIV NAVIJAŠKE SKUPINE TERROR BOYS NOVA GORICA NA ČLANEK EKIPE SN IZ DNE 13. 1. 2016

Spoštovani predsednik ND Gorica g. Hari Arčon,
v navijaški skupini Terror Boys Nova Gorica smo se, v luči včerajšnjega razkritja športnega časopisa Ekipa SN o podlih finančnih mahinacijah članov bivše uprave ND Gorica odločili, da na Vas naslovimo uradno zahtevo o javnem izreku prepovedi vstopa na stadion v novogoriškem Športnem parku za čas trajanja vseh tekem (uradnih in neuradnih) ND Gorice naslednji četverici oseb: Robert Vrtovec, Miha Uršič, Monika Simčič-Batagelj in Michele Dal Cin.
Že lep čas se je v Novi Gorici vedelo, da je v času trajanja mandata bivše Uprave ND Gorica prišlo do številnih praznih obljub, manipulacij z resnico na račun novogoriške nogometne javnosti in zlorab uradnih klubskih funkcij izključno zavoljo privatnih interesov bivšega predsednika in športnega direktorja kluba. Zdaj, ko je ta resnica prišla na dan in so v prej omenjenem športnem časopisu širši slovenski javnosti tudi postregli z uradnimi številkami in informacijami pridobljenimi iz sodnih spisov menimo, da je zavoljo dobrega imena našega ljubljenega kluba in nenazadnje tudi mesta Nova Gorica, potrebno zgoraj omenjenim osebam v okviru tekmovanj pod okriljem Nogometne zveze Slovenije vseh prepovedati vstop na novogoriški stadion in celotni slovenski javnosti poslati jasno sporočilo, da se v goriškem nogometu deluje transparentno, etično in izključno v dobrobit nogometa in vseh, ki tako ali drugače zastopajo barve ND Gorica na vseh športnih nivojih.
Za vse, ki so ta načela poteptali in jih prekršili zaradi lastnega pohlepa in nemoralnosti, pa v novogoriškem nogometu in športu nasploh ne more in ne sme biti prostora, kaj šele, da bi takšni ljudje vsem gledalcem, ki pošteno plačajo vstopnico za ogled tekme, v posmeh sedeli na častni tribuni novogoriškega Športnega parka in med/po tekmi bili deležni posebnih privilegijev.
Športni pozdrav,

Terror Boys Nova Gorica 1991

Kotiček za navijače – 6. 5. 1999

Izid: 6. 5. 1999.

Pogovor z Ribari

Na spletni strani ene izmed slovenskih navijaških skupin lahko o Ribarih preberemo, da so bili dobri po kriteriju številčnosti in pirotehnike, da so bili kopija italijanskega stila navijanja. Imeli so obalni derbi z Koprom, kjer so se dogajale tudi prave male vojne med njimi in Koprčani. No, koprski ultrasi že nekaj let ne navijajo več, od navijanja na nogometnih stadionih pa so Ribarom ostale le še tribune dvoran, v katerih spremljajo svoj izolski rokometni klub. Izolski stadion, ki bi ob drugačnem razvoju dogodkov pred dobrimi 20. leti, lahko imel precej lepši včeraj, danes in jutri, medtem še naprej sameva. Se bodo Ribari spet podali navijat tja, kjer se je njihova zgodba pravzaprav pričela pisati in po katerih v bistvu Ribare poznamo?

Trenutno je RK Izola v spodnjem delu lestvice. Kakšno je sicer stanje v klubu, kakšne so ambicije in kakšna je realnost?
V prvi državni rokometni ligi, razen prvih štirih moštev, lahko vsak preseneti vsakega. Stanje v klubu se je po nekaj sezonah prvoligaškega rokometa »normaliziralo«, počasi lahko rečemo, da je Izola standarden prvoligaš. V športu so ponavadi ambicije vedno stopničko višje od realnosti, kar je seveda dobrodošlo in zdravo. V Izoli se zavedamo, da je realnost boj za obstanek, kar je po eni strani dobro, saj je prvenstvo posledično bolj zanimivo, kot pa če bi bili npr. trdno zasidrani na sredini lestvice.

Kako kaže nogometni MNK Izola? Obstaja možnost, da v doglednem času napreduje v II. ligo in v skladu z vašo obljubo tudi vi Ribari nazaj na nogometne stadione?
Pri MNK Izola je računica zelo enostavna. Klub nikoli ne bodo vodili sposobni in ambiciozni ljudje pa tudi če, bo vselej dodatna težava denar. Drugoligaško tekmovanje predstavlja že določeno stopnjo organizacije in resnosti, katere v Izoli ne premoremo. Gledano v celoti je tako celo najboljše. Naj klub ostane tam »kjer je«. Propadov in podobnih zgodb z nogometnimi klubi po Sloveniji je bilo dovolj. Ribari Izola smo nastali na stadionih, z veseljem bi se vrnili tja kamor »najbolj« spadamo. Dobro delo se v tako velikih športnih organizacijah kot je nogometni klub, opazi šele na dolgi rok. Klub mora izkazati določene mere resnosti, ambicij in sposobnosti ter seveda vse to znati uresničiti. Šele tako se bodo na tribune vrnili gledalci, ne pa po seriji dveh zaporednih zmag.

Kakšna je trenutno navijaška scena na Primorskem?
Razen nas na Obali in Novogoričanov na severnem primorskem, ni nobenega več.

S katerimi težavami se soočate v vašem okolju?
Neatraktivnost je nedvomno ena od največjih težav iz navijaškega vidika. Čeprav smo po eni strani veseli, da imamo klub na nivoju, za katerega lahko navijamo, se po drugi strani zavedamo, da bi bilo število navijačev nedvomno večje, če bi npr. imeli nogomet v višjih ligah. Navijači smo del športa, vsaka panoga športa ima svojo zanimivost, ki je pri nogometu nedvomno zelo velika.
Iz bolj finančnih vidikov pa je težava Občina Koper, ki premore več denarja in posledično mladi talenti iz Izole zapustijo naše mesto. Vendar samo denar ni ključ do uspeha. To nam prekrasno pokažejo prav zgodbe iz Kopra.

Kakšni so odnosi z vodstvi klubov, za katere navijate?
Odlični. Čeprav ne gre za veliko sodelovanja, se tisto, kar želijo eni ali drugi, opravi. Ribari za ogled domačih tekem prejemamo cenejše vstopnice, mi pa poskrbimo, da se domače tekme oddelajo brez incidentov. Po zaključku rokometne sezone sledi vsako leto tradicionalno druženje med navijači in predstavniki kluba ter igralci. Posledično so odnosi navijači-klub zelo prijateljski.

Do kam sega bazen navijačev in pripadnikov vašega kluba?
Geografsko gledano so skoraj vsi pripadniki iz Občine Izola. Nekaj posameznikov pa seveda prihaja tudi iz sosednjih občin. Koprska, piranska in tudi novonastala ankaranska občina imajo nekaj naših članov. Bodisi so to preseljeni Izolani ali prijatelji Izolanov, Obala je majhna.

Kakšen je utrip v Izoli, kako ljudje dojemajo rokomet, obiskovanje tekem, pripadnost klubu?
Izola oziroma Izolani smo lačni športa. To se dokazuje ob vsakem uspehu izolskih klubov in izolskih športnikov. Lani smo v zadnjih treh mesecih leta pripravili kar štiri sprejeme (Gasparini, Hrvat, Sinanbegovič, Žbogar) za Izolane, ki so v Izolo prinesli medalje. Opaziti je tudi večje število naših artiklov po izolskih ulicah. Rokomet je v Izoli predvsem v 90. letih bil vedno v senci nogometa, kar pa danes niti približno več ne drži. Izolani in Ribari smo ponosni na naš rokometni klub in igralce, ki sploh niso profesionalni športniki, a vseeno branijo naše barve na prvoligaškem nivoju.

Utrip v mestu je živ, Ribari nismo samo za weekende, ko so tekme. Na tej točki bi radi pohvalili izolskega raperja Drill-a (Andrej Bučar) za pesem »Za Izolane«, ki nam jo je posvetil v njegovem zadnjem albumu: Tramontana besed in Rudija Bučarja za njegovo pesem: »Izola«.

https://www.youtube.com/watch?v=OHgIPmYeEBw

Koliko članov sestavlja jedro navijaške skupine? Kakšna je povprečna udeležba vaših članov na domačih tekmah in gostovanjih ter kakšna je po vašem mnenju trenutno vaša največja številčnost?
Trenutno ima plačano članarino 30 članov. To so ljudje, ki se redno tedensko dobivajo v naših prostorih in hkrati predstavljajo tudi jedro naše navijaške skupine. Povprečje na domačih tekmah se giblje okoli številke 50, gostovanj (izjema Koper) pa v dosedanjem delu prvenstva nismo opravili. Naša največja številčnost je bila novembra na derbiju v Kopru, ko smo za naš sektor prodali približno 200 kart.

Kakšna je struktura vaše navijaške skupine?
Po spolu seveda moški. Najštevilčnejša je skupina med 25 in 40 let starosti, sledi mladina do 25 let.

Povedali ste, da se v jesenski polsezoni z izjemo tekme na Bonifiki niste odpravili na gostovanja. Kako je sicer s potovanji na gostovanja?
Gostovanja so ena od naših največjih težav. Čeprav se za gostovanja vedno prijavi za en avtobus ljudi, ni čutiti tiste želje po gostovanjih. K temu malo za hec dodajamo še dejstvo, da na vseh gostovanjih, na katera se odpravimo, naša moštva ne dosežejo pozitivnega rezultata, kar pa seveda ni opravičilo.

Kdo so vaši največji sovražniki na tribunah? Vzdržujete kakšna prijateljstva z drugimi skupinami?
Mogoče se sliši čudno, ampak nam je žal, da v Kopru ni več navijaštva. Zgodovinsko gledano so Koprčani naši največji »sovražniki« in lepo bi bilo, da pri tem tudi ostane. Uradnih prijateljstev nimamo, so pa že Viole Maribor v njihovem intervjuju omenile, da imamo z njimi pozitivne odnose.

Če potegnemo črto pod odigranimi tekmami minule jeseni – kako ste zadovoljni z obiskom, s kakovostjo, s prikazanim. Kaj ste pokazali na tribunah?
V celoti z izjemo derbija nič posebnega. V Sloveniji veliko šteje že sama prisotnost, kaj šele številčnost itd. V dobrih številkah smo bili prisotni na vseh domačih tekmah, pirotehnika pa v dvoranah ni dovoljena. V izogib položnicam se tega držimo. Naredili smo nekaj novih pesmi in transparentov ter koreografijo za derbi.

Se udeležujete reprezentančnih tekem? Kakšno je vaše mnenje o organizaciji tekem in izgledu navijaške tribune (tako v nogometu kot rokometu)?
Organizirano se ne udeležujemo reprezentančnih tekem, posamezno pa. Pogled na dogajanje okoli nogometne reprezentance se od zadnjega našega intervjuja ni spremenil. Relacija navijači-NZS deluje samo v Ljubljani, kar sploh ne preseneča. NZS-ju je vseeno za navijače. Dobro vedo, da s kakovostjo sedanje reprezentance prodori na večja tekmovanja niso mogoča, je pa mogoč dvig cen vstopnic in večji zaslužek. Pri rokometni reprezentanci velja isto kot za nogometno. Organizirano ji ne sledimo, posamično pa.

Kaj ponujate na področju marketinga navijaških rekvizitov? Načrtujete kakšne novosti na tem področju?
V letu 2015 smo proslavljali 25 let obstoja naše navijaške skupine. V prid temu smo naredili/naročili: majice, šalce, šale, vzglavnike, nalepke, sončna očala, pisala, obeske in vžigalnike. Trenutno so v fazi zbiranja prijave za nove jakne visoke kvalitete.

Kaj lahko pričakujemo od vaše skupine v prihodnje?
Tudi tukaj se naš odgovor ne razlikuje od tistega v prvem intervjuju. Aktivni bomo tako na športnem kot nešportnem področju. Poleg rokometa bomo sledili tudi ostalemu športu v Izoli in nagradili vsak nov uspeh. V manj športnih vodah bomo dobrodelni, tako kot vsako leto.

Kakšna je narodnostna struktura navijaške skupine? Katera je politična opredelitev skupine?
Osamosvojili smo se včeraj. Logično narodnostna struktura naše skupine ni samo slovenska. Ribari Izola športa ne mešamo s politiko. Vsak član ima svojo glavo, svoj razum, svojo politično opredelitev.

Kako komunicirate z javnostmi in s svojimi člani?
Izola je šele 14. največje mesto v Sloveniji, torej ni veliko. Novice se po ulicah preko raznih plakatov in ust hitro širijo, imamo pa tudi svojo Facebook stran za tiste bolj »moderne« člane in javnost na splošno.

PREBERITE TUDI:

– Intervju z Ribari (12. 1. 2013)

Kotiček za navijače – 29. 4. 1999

Izid: 29. 4. 1999.

Kotiček za navijače – 22. 4. 1999

Izid: 22. 4. 1999

Viole in Terror Boys na finalu pokala 2013/14

V galeriji Viol in Terror Boysov smo objavili fotografije finalne pokalne tekme na Bonifiki v sezoni 2013/14.

Pogovor z Nuclear Power Boys

Pred koncem pretekle sezone se je Krškemu spet zgodil navijaški bum. Kot resni kandidat za napredovanje iz druge v prvo ligo je imelo Krško tudi temu primerno podporo na svojem stadionu. Minulo jesen so se množično odpravili na nekatera gostovanja, še posebej Nova Gorica pa tudi Maribor in Ljubljana izstopajo. Ob začetku prvenstva je bil stadion na domačih tekmah razprodan, sčasoma, ko je postalo jasno, da bivšim drugoligašem prvo leto v prvi ligi ni z rožicami postlano in da si je potrebno obstanek zagotoviti s trdim delom, pa je vse več prostih mest na tribuni postajalo vse bolj vidnih. Jesen je Krško zaključilo na zadnjem mestu lestvice, kar pa še ni bil razlog, da bi z navijanjem prenehali Nuclear Power Boysi – skupina, ki je dobila navdih za ime po jedrski elektrarni. Nuclear Power Boysi obljubljajo tudi za spomlad zvestobo in svojo prisotnost na navijaški tribuni.

Kdaj je bila ustanovljena vaša skupina? Kakšni so bili začetki?
Začetki navijanja segajo v leto 1993, ko so se prvi navijači začeli organizirano zbirati na tekmah rokometnega kluba, ki je takrat igral v 1.B ligi. Nastopali so pod imenom Ultra Boys Krško. Navijali so tudi za košarkaški klub Interier Krško, ki je takrat igral v 1. A ligi. Sedanje ime Nuclear Power Boys je nastalo septembra 1995. Prvič pa smo začeli nastopati pod tem imenom na rokometni tekmi proti Rudarju v Trbovljah. Prvi transparent sta pred tekmo Olimpija-Interier zašila Dražen Radej in Boštjan Pirc; prav slednji je zaslužen, da v Krškem še zdaj deluje navijaška skupina in ga tudi štejemo za začetnika organiziranega navijaštva v Krškem. NPB pa tudi nismo manjkali na tekmah nogometne reprezentance od tekme s Hrvaško leta 1995 pa vse do danes.

Kakšna je konkurenca na nasprotnih navijaških tribunah v športih, v katerih navijate?
Aktivni smo tudi v rokometu in košarki. Ravno včeraj smo bili na tekmi košarkaškega kluba Posavje, ki igra v tretji ligi. Žal pa se nekatere tekme igrajo ob skorajda identičnih terminih, tako da ne moremo biti na vseh tekmah, čeprav bi si to želeli. Zaenkrat je na prvem mestu nogomet. Konkurenca je seveda pri večjih klubih tudi večja. Glede na število prebivalcev spadamo v sam vrh. Seveda se ne moremo primerjati z Violami in Green Dragonsi, smo pa takoj za njimi. Naša srčnost do navijanja je naš elan.

Kakšni so odnosi z vodstvi klubov, za katere navijate?
Z vodstvi klubov nimamo težav, odnosi so bili vedno korektni, tako iz naše strani, kot iz strani klubov, za katere smo navijali oziroma navijamo.

S katerimi težavami se sicer v vašem okolju soočate?
Edina težava je denar, ki ga je seveda težko dobiti, ker ni veliko sponzorjev. Gostovanja financiramo sami. Zato poskušamo priti do dodatnih denarnih sredstev po drugačnih poteh, npr. z zbiranjem odpadnega papirja in prodajo navijaških artiklov – našitki NPB in šali, ki jih imamo še vedno na zalogi.

Do kam sega bazen navijačev in pripadnikov vašega kluba? Ste se kdaj delili npr. na Štajerce in Dolenjce?
Bazen navijačev sega vse do Slovenske vasi, Podbočja, Rake, Brežic, Sevnice itd. Moram poudariti, da se ne opredeljujemo ne za Štajerce ne za Dolenjce. Smo Posavci in to tudi jasno pokažemo s transparentom Welcome to Posavje.

Kakšna sta pripadnost klubu in obisk tekem?
Obisk tekem je odvisen od tega, v katerem rangu tekmovanja nastopa klub. Višji kot je rang, več je gledalcev, kar je povsem normalno. Mislim pa, da vsak Krčan diha za Krško tako v nogometu kot tudi v ostalih športih v Posavju.

Kako bi opredelili vašo skupino? Fan? Ultra? Fan/ultra?
Naša navijaška skupina je Nuclear Power Boys – Ultras Krško.

Koliko članov sestavlja jedro navijaške skupine? Kakšna je povprečna udeležba vaših članov na domačih tekmah in gostovanjih ter kakšna je po vašem mnenju trenutno vaša največja številčnost?
Naša skupina šteje približno 130 navijačev, jedro pa sestavlja 10 članov. Na domačih tekmah se nas v povprečju zbere od 80 do 100, na gostovanja se večinoma odpravimo z enim avtobusom – torej 50 navijačev, razen v Novi Gorici, ko se nas je zbralo kar 100.

Kakšna je struktura navijačev vaše skupine?
Po spolu je moških nekaj več, se nam pa zadnje čase pridružuje čedalje več pripadnic nežnejšega spola. Najmlajši navijači obiskujejo še osnovno šolo, najstarejši pa že uživajo v penziji.

Katere klube in navijače dojemate kot največje nasprotnike? Kateri klubi pritegnejo v Krškem največ pozornosti?
Največ pozornosti pritegneta Olimpija in Maribor. Največji nasprotniki so klubi v spodnjem delu lestvice, s katerimi se borimo za obstanek.

Kdo so vaši največji sovražniki na tribunah? Vzdržujete kakšna prijateljstva z drugimi skupinami?
Sovražnikov na tribunah nimamo. Navijamo za svoj klub in se pri tem ne oziramo na druge navijače. Skoraj vsak pozna kakšnega navijača iz ostalih klubov, torej smo v dobrih odnosih z vsemi.

Če potegnemo črto pod odigranimi tekmami minule jeseni – kako ste zadovoljni z obiskom, s kakovostjo, s prikazanim. Kaj ste pokazali na tribunah?
Obisk presega vsa pričakovanja. Pokazali smo le del tega, kar zmoremo. Več boste videli v nadaljevanju sezone.

Se udeležujete reprezentančnih tekem? Kakšno je vaše mnenje o organizaciji tekem in izgledu navijaške tribune?
Obiskujemo tudi tekme reprezentanc. Na zadnji tekmi v Mariboru pa bi lahko bila organizacija boljša.

Kaj ponujate na področju marketinga navijaških rekvizitov v zadnjem obdobju? Načrtujete kakšne novosti na tem področju?
Kot sem že povedal, imamo na voljo še nekaj šalov in našitkov. V kratkem bomo ponudili še puloverje in majčke. S tem si bomo pokrili kakšno gostovanje, ki je precej velik strošek.

Kaj lahko pričakujemo od vaše skupine v prihodnje?
Še večji obisk. Ostalo pa naj bo presenečenje.

Kako komunicirate z javnostmi in s svojimi člani?
Večinoma komuniciramo preko Facebooka in telefona. Krčane pa smo povabili na tekmo tudi z letaki, ki smo jih sami delili po blokih.

« Prejšnja stran — Naslednja stran »