Zanimivosti: The ICT (Inter-City Tykes)

Točno 10. 9. 1983 so se Barnsleyevi ICT (Inter City Tykes), zdaj znani kot Five-O, pojavili v dobri številki, ker so se razširile govorice, da je Borova firma Frontline crew izredno spoštovana in da so boljši od Newcastla. To je bil v očeh Barnsleyevih kar velik dosežek, saj so Newcastlovi v sezoni 1981/82 praktično razbili njihovo mesto. Pred tem so tekme proti Boru povzorčale le občasne incidente, ampak to sezono se je razvilo veliko rivalstvo, ki traja še danes.

Barnsleyevi so organizirali srečanje v centru mesta okrog 11.30, ampak so se načrti porušili, ker so prvi zametki Frontline-a začeli prihajati na mesto srečanja že ob 10.30. Ob 11.00 smo jaz in še nekaj prijateljev odklonili povabilo na pretep s skupino osmih navijačev Boro-a. Ko smo šli mimo lokalne trgovine, je prišlo le do verbalnega obračuna, dva od njih pa sta mahala tudi z olfa noži. Do poldneva se je skupina 40. ali 50. Barnsleyevih zbrala v pubu in tako kot mi, je tudi večina njih imela podobne zgodbice o srečanjih v mestu z Borovimi navijači. Zdaj je bil čas za akcijo. Enega naših fantov smo poslali ven, da bi izvedel, kje se zbirajo Borovi navijači, drugega pa smo poslali, da je zbral preostanek ICT-ja, katerega večina se je nahajala v drugem pubu. Okrog 12.20 je prišla novica, da so Borovi navijači na Kennedyjevi ulici. Polni adrenalina, žara in pričakovanja smo se jim odpravili naproti. Zdaj se bo začelo zares in to bo nekaj velikega.

Barnsleyevi, katerih številka se je gibala med 100 in 120, so se najprej pomikali počasi. Ko smo prispeli do približno pol poti do naše tarče, smo hodili že bolj živahno. Takoj ko smo zagledali nasprotnika, ki je štel okrog 50 mož, smo se zagnali v napad in ko so nas videli, so se razporedili po cesti, da bi držali linijo. Vse kar sem si lahko rekel je bilo »to je to« in v nekaj sekundah sta si oba nasprotnika izmenjevala udarce in brce. Prejel sem nekaj klofut in počutil sem se kot da mi glava gori, medtem ko mi je desno oko čisto odrevenelo. Potem so me podrli čez ograjo z bliskovitim udarcem, ki ga sploh nisem videl. Borova firma je zadržala linijo in nas še pretepla. Počutili smo se kot da smo razočarali naše mesto, moramo pa priznati, da so Borovi vendarle resna firma.

Tistega dne so Borovi prevladali v mestu, tudi na ulicah v bližini stadiona. Okrog 100 jih je razbilo The mount public house, nato so se premaknili na The Dove, kjer se je zgodba ponovila. Na stadionu so spet začutili, da bi lahko odnesli še kaj več, ampak smo jih okrog 30 pregnali na igrišče, ko so skušali zavzeti naš del stadiona. To je bil razlog, da se je tekma začela s 5-minutno zamudo. Vseeno moram priznati, da je Boro tega dne osvojil Barnsley in to v velikem slogu.

Za povratno tekmo na Ayresome Parku kasneje v sezoni smo razdelili letake po pubih v centru mesta. Na dan tekme smo zbrali 250 ljudi, ki so se odpravljali v Middlesbrough po maščevanje. Vendar stvari se niso odvijale tako kot smo planirali. Okrog 14.00 je Frontline napadel Wellington pub, kjer smo se zbirali in 5 Barnsleyevih navijačev je bilo porezanih s skalpeli pred vhodom, napadalci pa so nato izginili. Barnsley je Middlesbroughju to zameril, ampak če smo iskreni, Barnsley ni nikoli prevladoval, čeprav smo na gostovanju v sezoni 89/90 priredili pravi show na Ayresome Parku.

Vir: Dougie & Eddy Brimson: Everywhere we go (Behind the Matchday Madness); 1996

Kotiček za navijače – 16. 12. 1992

Datum izida: 16. december 1992

Napovednik – 10. in 11. april

30. krog 1. slovenske nogometne lige

GORGONE

Lendava: Nafta-Maribor, sobota, 10. aprila 2010, ob 14.00 uri

VIOLE

Lendava: Nafta-Maribor, sobota, 10. aprila 2010, ob 14.00 uri

GREEN DRAGONS

Velenje: Rudar-Olimpija, sobota, 10. aprila 2010, ob 18.00 uri

CELJSKI GROFJE

Ptuj: Drava-CM Celje, sobota, 10. aprila 2010, ob 16.00 uri

19. krog 2. slovenske nogometne lige

BLACK GRINGOS

Murska Sobota: Mura 05-Garmin Šenčur, nedelja, 11. aprila 2010, ob 16.30 uri

Firme-tretji del

Skozi svoje navijaško življenje spoznaš, da hodiš na tekme, ali da sediš vedno zraven enih in istih ljudi na vsaki tekmi. V večini primerov gre le za zajebancijo. Nič manj, nič več. Verjetno jih nikoli ne srečaš, razen na nogometni tekmi, ampak ko si enkrat v tej majhni skupinici ljudi, doma ali na gostovanju, ali celo v pubu na pivu pred ali po tekmi, ti ta skupinica ljudi pomeni enako kot tvoja družina. Za veliko navijačev je to eden glavnih čarov te igre. Spoznavati nove ljudi, ki jih zanima ista stvar kot tebe. A s temi ljudmi nimaš drugih stikov v vsakodnevnem življenju. To je samo še en del pobega v svet, imenovan nogomet.

Vse to je v redu za večino ljudi. Kaj pa če si ti in tvoja skupinica ljudi rada privošči nekaj težav? Kaj če, na primer, začneš hoditi na tekme v zgodnjih letih s svojimi prijatelji in ta na način odrastete skupaj? Začneš potovati in začneš se pretepati in slej ko prej imaš dovolj obrambnih akcij in začneš načrtovati ter napadati nasprotnika. Organizirate se in preden se zaveste, ste že v svojih dvajsetih letih in imate sloves.

Poglejmo drug scenarij. Si v pubu z ostalimi fanti, v katerega zahajate pred vsako domačo tekmo že več let. Naenkrat jo napadejo gostujoči navijači in nekaj vas dobi konkretne batine. Ko bo vaš klub igral v gosteh proti tej isti ekipi naslednjo sezono, se jim maščujete. S prijatelji se odpravite tja in opravite z njihovim pubom na enak način. Potem se oni vrnejo spet na vaš teren in tako se zgodba nadaljuje.

Še en scenarij: živite v majhnem mestu brez pravega nogometnega moštva. Zato hodite na tekme nekaj kilometrov stran. Tam je še veliko ostalih ljudi, ki delajo enako. Vsak teden potuješ z javnim prevozom z istimi ljudmi, med seboj se spoznate in na koncu stojite skupaj na vsaki tekmi na istem mestu na tribuni. To postane vaše mesto. Z leti postajate starejši in bolj organizirani. Organizirate prevoze na tekme in na koncu veliko potujete tudi na gostovanja.

Take situacije in scenariji so se prej ali slej pojavili v skoraj vsakem klubu v Angliji. To je bila podlaga za nastanek skoraj vsake organizirane skupine v tej državi. To so bile skupine ljudi, ki so bile bolj aktivne od večine ostalih, kadar je šlo za pretepe. Na začetku zadeve niso bile organizirane, ampak te skupine ljudi se nikoli niso umikale pred pretepom. Tako so postajali bolj prepoznavni med domačimi navijači in pridobivali na slovesu. Ljudje v tej skupini so to hitro spoznali in so zelo ponosni na dejstvo, da namesto da so le anonimni posamezni gledalci, so zelo prepoznavna frakcija znotraj kluba. Zato se zelo trudijo, da se razširijo, saj si predvsem želijo, da se njihov sloves razvija in širi. Posledica tega je, da bodo pretepi postajali vedno bolj nasilni in napadi na nasprotnike vedno bolj drzni. Lahko jih je le 10, lahko jih je 50, ampak ti ljudje se »hranijo« s tem svojim slovesom in strahom, ki ga imajo nasprotniki pred njimi. Medtem ko tista napetost, ki nastane, ko se zbirajo na dan tekme, ali pred, med in po pretepu, lahko človeka zasvoji. Zdaj imate med svojimi domači navijači sloves in zbira se vas spodobno število. Verjetno se zavedate, da vas bo polovica t. i. hard core, ostali bodo v najboljšem primeru le zanesljivi, v najslabšem pa bodo zraven le zaradi slave. Ampak želimo si, da bi se naša firma povečevala. Kako pridemo do tega? Pri nekaterih klubih se to ne bo zgodilo, ker tisti, ki so hard core, tega ne želijo. Zavedajo se, da je lažje organizirati 20 ljudi kot 200, hkrati pa tudi želijo obdržati svoj elitni status. Vedo tudi, da lahko manjša skupina večkrat zada več škode kot velika skupina. Najbolj pomemben faktor izmed vseh pa je, da več ljudi imaš v skupini, večje možnosti so, da bo ugled skupine pokvarjen ali celo izgubljen zaradi ljudi, ki bi v primeru kakšne težke situacije zbežali. Kljub temu se pri večini skupin število ljudi poveča tako ali drugače , ker ljudje želijo nekam pripadati.

Vendar nobeden ne more priti kar tako v neko skupino in pričakovati, da bo kar takoj sprejet. To se enostavno ne bo zgodilo. To so ob priložnosti spoznali tudi mnogi policisti pod krinko. Vsakdo ki se želi pridružiti skupini, se pridružuje počasi in od zunaj navznoter. Pridobiti si mora svoj sloves in spoštovanje tistih od znotraj, preden ga sploh vzamejo resno. To lahko traja več sezon in veliko pretepov. Sloves skupine je najpomembnejša stvar. Le-ta je v rokah vsakega člana in vsak od njih mora imeti največje zaupanje v ostale. Tako kot ima hard core popolno zaupanje v vsakega člana, da jih bo le-ta podprl pri morebitnih pretepih. Obstajajo ostali načini kako se pridružiti firmi. Navijači Newporta – na primer – so nekoč izvedli rekrutiranje med navijači tako, da so polepili s plakati celotno mesto. Obstajajo celo primeri, ko so določene ljudi vabili, naj se včlanijo v druge skupine (celo iz drugih mest), predvsem zaradi njihovega slovesa in zaradi t. i. »povezav.« Poznamo tudi skupine, ki podpirajo isti klub, ki se bodo združile v potovanjih in pretepih, ali bodo celo potovale ločeno in se združile le v pretepih, kljub temu pa se ne bodo nikoli združile med sabo, saj se nobena od njih ne želi odreči svoji zgodovini in slovesu. Kakorkoli, take priložnosti so redke in v veliki večini primerov je edina pot v skupino glede na zasluge. To pa zahteva odrekanje in predanost.

Ko pride skupina v situacijo, ko ima nek status pri ostalih klubih (dober ali slab, odvisno iz katerega zornega kota gledamo), bodo ostale skupine skušale zrušiti to, kar se je do zdaj gradilo. Pride celo do tega, da je vaš rezultat najmanj toliko pomemben kot rezultat kluba za katerega navijate. Zavedati se je treba, da če v goste prihaja Cardiff ali Birmingham, da vas bodo gostje preizkušali in enako bodo pričakovali oni od vas. To je ta igra.

Seveda se zadeve ne odvijajo le na tekmah. Vsak klub ima navijače, ki bodo udeleženi pri pretepih, ne glede na to, ali gre za velik klub kot je Middlesbrough, ki ima ene najnasilnejših navijačev v državi, ali gre za majhen klub kot je Wigan Athletic, katerega navijači so te vedno pripravljeni presenetiti. Stanje na ligaški lestvici nima prav nobene veze za organizirane skupine. Vsak navijač vam bo takoj povedal, da so lahko londonske ulice zelo nevarne, ker nikoli ne veš na koga boš naletel in organizirane firme malih klubov so lahko resnično izredno nevarne.

Ena stvar je spoštovanje pri domačih navijačih, ampak skupine bi bile rade poznane drugim klubom in nasprotnim navijačem in želijo, da le-ti govorijo o njihovih podvigih in junaštvih. Ena stvar, ki je nad vsemi in bo pripomogla k temu, je ime. Ni važno od kod izvira, ali kako neumno se sliši, ker ko ime postane enkrat znano se razširi kot požar, če je ekipa aktivna vsak teden. Če se znajdeš na poraženi strani in prejmeš v roke vizitko v stilu »Čestitamo, pravkar si spoznal Chelsea Headhunters,« potem to zagotavlja, da bo njihovo ime poznano na vaši strani v roku nekaj ur. Vizitka je odlično orodje, ki ga danes uporablja večina skupin. Dostopnost printerjev vizitk na poštah in železniških postajah je velika, so neizsledljive in se pridobijo na enostaven način.

Vir: Dougie & Eddy Brimson: Everywhere we go (Behind the Matchday Madness); 1996

Preberite tudi Firme, drugi del in Firme, prvi del

Gorgone na tekmi proti CM Celju

V fotogalerijo smo dodali fotografiji Gorgon z gostovanja na Areni Petrol proti CM Celju. Fotografiji si lahko ogledate na povezavi.

Kotiček za navijače – 9. 12. 1992

Datum izida: 9. december 1992

Pregled kroga – 3. 4. 2010

29. krog 1. slovenske nogometne lige

CELJSKI GROFJE

Celje: CM Celje-Nafta 3:2, sobota, 3. 4. 2010 ob 17.00

VIOLE

Maribor: Maribor-Rudar 0:1, sobota, 3. 4. 2010 ob 20.15

GORGONE

Celje: CM Celje-Nafta 3:2, sobota, 3. 4. 2010 ob 17.00

GREEN DRAGONS

Ljubljana: Olimpija-HIT Gorica 5:0, sobota, 3. 4. 2010 ob 16.00

18. krog 2. slovenske nogometne lige

BLACK GRINGOS

Murska Sobota: Mura 05-Bela krajina 0:3, sobota, 3. 4. 2010 ob 16.30

Fotografije Gringosov s tekme proti Beli krajini

Dodali smo fotografije Gringosov z včerajšnje tekme proti Beli krajini. Ogledate si jih lahko na povezavi.

Fotografije Red Tigers s tekme proti Suceavi

V fotogalerijo Red Tigersov smo dodali fotografije s tekme med Slovanom in Suceavo. Ogledate si jih lahko na povezavi.

Kotiček za navijače – 2. 12. 1992

Datum izida: 2. december 1992

« Prejšnja stran — Naslednja stran »