Fotogalerija s tekme Mura 05-West Ham

V fotogaleriji Black Gringosov smo objavili fotografije z včerajšnje tekme med Muro 05 in londonskim klubom West Ham. Za povezavo do fotogalerije kliknite tukaj.

Spopad Gringosov, Dragonsov in policije

28. novembra 1992 je bila na Fazaneriji odigrana tekma med domačo Muro in gostujočo Olimpijo. Navijaštvo v Sloveniji je bilo takrat že v polnem razmahu, zato je bilo za pričakovati razgreto vzdušje na navijaških tribunah – kolikor lahko pač takratni infrastrukturi na slovenskih stadionih sploh rečemo tribune. Green Dragonsi so prispeli z avtobusom. Organizatorji tekme so jih nastanili na severnem delu stadiona, kjer pa takrat seveda današnje severne tribune še ni bilo. Black Gringosi so v tistih začetnih letih bili standardno locirani na vzhodnem stojišču.

Sportske novosti navajajo podatek o kar 4500 gledalcih na Fazaneriji, kar je po našem mnenju sicer občutno pretirano. Dejstvo pa je, da je v tistih letih število gledalcev na Fazaneriji iz leta v leto naraščalo. Takratni trener Olimpije, Lučo Pertič, je po tekmi povedal: “Bil je odličen derbi z pravo južnjaško atmosfero, dober, čvrst, agresiven nogomet, v katerem ni bilo preveč lepote. Mislim, da je rezultat realen. Mi smo bili boljši v prvem, Mura pa v drugem delu tekme.” Novinar Sportskih novosti pa je med drugim zapisal: “Derbi kroga je privabil na Fazanerijo več kot 4500 gledalcev, ki so na koncu besni zapustili stadion. Ne zaradi remija svojih ljubljencev, nogometašev Mure, temveč zaradi navijaškega sojenja sodnika Darka Jamška, ki je z izmišljeno enajstmetrovko praktično poklonil točko gostom. Na koncu je ob spremstvu policije šele po uri in pol  zapustil stadion, da bi se tako izognil besu razjarjenih domačih navijačev.  Čeprav so si gosti, ki so bili boljši v prvem delu, zaslužili točko, jim pomoč sodnika Jamška vsekakor ni bila potrebna. On je tudi edini krivec, da se to prelepo sobotno popoldne ni spremenilo v praznik nogometa. Ker prepoln stadion, bakle, petarde, idealno igrišče, korektna publika in čvrsti tekmeci si sojenje sodnika Jamška niso zaslužili.

Navijanje med tekmo je bilo s strani obeh skupin zelo dobro in medsebojni fizični kontakt med skupinama je bil onemogočen.

Po tekmi je prišlo do pretepa med člani obeh skupin ter policijo, ki je poskušala razgrete navijače ločiti. Na koncu so policisti spravili Dragonse na avtobus, ki je zapeljal od stadiona proti Razlagovi ulici, vendar se je bil prisiljen vsakih 10 metrov zaradi gneče avtomobilov in peščev, ki so prav tako odhajali s stadiona, zaustaviti, nazadnje pred teniškim centrom na Fazaneriji. To je bila še ena priložnost za domače navijače, ki so nekaj metrov naprej na cesto navozili kante za smeti in tako onemogočili prehod avtobusu. Dragonsi so poskušali prav tako izkoristiti situacijo za pobeg iz avtobusa in obračun z Gringosi. Policisti so uspešno posredovali in preprečili množičnejši kotakt med člani obeh skupin. Posledično jo je najbolj skupil avtobus, ki so ga domači navijači poškodovali z metanjem kamnov.

Končno je avtobusu uspelo pripeljati do križišča Razlagove in Ciril Metodove ulice, kjer pa je uspelo enemu Dragonsu skočiti iz avtobusa. Ker so domači navijači še vedno spremljali avtobus, so Ljubljančana lovili, ta pa je vskočil v prometni gneči ustavljen avto z voznikom v njem, se vanj zaklenil in počakal, da so policisti še enkrat počistili situacijo.

Tako je na že dveh zaporednih tekmah med Muro in Olimpijo na Fazaneriji prišlo do večjih incidentov. Od takrat so se policisti in redarji v naslednjih tekmah in sezonah dosti boljše organizirali ter pripravili na rizične tekme, klubska uprava pa je poskrbela za dograditev stadiona. Od takrat podobnih incidentov na Fazaneriji več nismo videli. Je pa res, da ne policisti ne varnostniki oz. redarji v mnogih primerih niso uspeli zaustaviti tako domače kot gostujoče navijače ob vdoru na igrišče. Zadnji takšen primer na Fazaneriji je bil zabeležen to pomlad.

Ogled ostalih fotografij: Black Gringos in Green Dragons.

V nadaljevanju objavljamo še tri članke. Najprej časopisni članek iz dnevnega časopisja (kjer Green Dragonse preimenujejo v Green Powerse – zaradi napisa na transparentu, ki so ga Dragonsi imeli izobešenega na tekmi na Fazaneriji). Drugi članek je napisal eden izmed članov skupine Black Gringos in je bil objavljen v reviji Ultra, tretji članek pa je iz fanzina Dragonsov Prva petletka.

Izgredi po tekmi Mura-SCT Olimpija, november 1992

Spopad klubskih navijačev

Kot vselej so take vrste nogometnih predstav, kakršna je bila v soboto popoldne na igrišču Mure v Murski Soboti, privabile množico gledalcev in navijačev, skupaj kakih 2500 od blizu in daleč. Ko je po neodločenem izidu (1:1) z gostujočo enajsterico SCT Olimpije iz Ljubljane že kazalo, da se bo vse skupaj mirno končalo, se je zgodil množični izgred, v katerega je morala poseči tudi intervencijska skupina soboških policistov. Spopadli so se namreč Murini navijači imenovani Black Gringos, z Olimpijinimi pristaši z vzdevkom Green Powers (dokaz novinarske površnosti in nepoznavanja).

V policijskem poročilu s sobotnega izgreda lahko preberemo, da med samo tekmo ni bilo kršitev. “Po končani nogometni tekmi pa je prišlo do kršitve javnega reda in miru. Potem, ko je razgrete nasilne navijače iz Ljubljane – kakih 50 se jih je pripeljalo – kordon policistov spremljal v avtobus in je ta krenil s stadiona, se je zaradi prometnega zastoja po okrog petsto metrih vožnje zaustavil. Spremljalo ga je 15 policistov v dveh intervencijskih vozilih. Takoj po ustavitvi je iz avtobusa poskakalo nekaj Green Powersov, ki so začeli izzivati mimoidoče. Med temi so bili tudi Black Gringosi in ti so zaradi provokacij in žaljivk oblikovati skupino, ki je v enaki meri vračala verbalne žaljivke. V tistem trenutku so začeli navijači SCT Olimpije iz avtobusa metati kamenje, ki so ga pobrali na stadionu. V izgred je takoj poseglo intervencijsko policijsko spremstvo in naredilo med skupinama navijačev kordon z namenom, da bi Olimpijine pristaše spravili v avtobus, saj je obstajala nevarnost, da bi obmetavanje s kamenjem preraslo v hujšo kršitev in medsebojno obračunavanje. Zaradi neupoštevanja ukaza in fizičnega napada na policiste so bili med intervencijo uporabljeni fizična sila, gumijevka in plinski razpršilec, s čimer je policistom uspelo spraviti navijače v avtobus.”

Kot smo včeraj zvedeli na soboški UNZ, so bila med sobotnim izgredom na avtobusu poškodovana vetrobranska stekla in polomljena stekla na vratih. Trije policisti so dobili potplutbe na rokah, vendar niso iskali zdravniške pomoči. “Nič dramatičnega se torej ni zgodilo”, so nam zagotavljali, čeprav je res, da so njihovi uslužbenci ekipo kabelske TV Kanala 10, ki je izgred v celoti posnela in objavila v večernih poročilih, zaprosili za posnetek. Radi bi namreč po tej poti prepoznali posamezne kršitelje oziroma izgrednike in proti njim ustrezno ukrepali.

Članek enega izmed domačih navijačev, objavljen v reviji Ultra, št. 1

Navijaški spopad

Na sončni nedeljski dan se je bližala ura tekme med NK Muro in NK Olimpijo.

Kot vsepovsod so na taki tekmi tudi navijači Black Gringos in Green Dragons. Do prvih izgredov med nami in Zmaji je prišlo že več kot uro pred začetkom tekme, saj so bili Dragonsi hitro v Murski Soboti. Zmaji, ki jih je bilo komaj kakih 50, so metali kamenje na nas, ki nas je bilo komaj kakih 10 (pa še to v glavnem šolarji). Takrat je policija prvič posredovala. Tekmo je sodil Jamšek, ki je tudi zgodba zase. Sodil je, kot da ima bronhitis in je med tekmo na trenutke tudi oslepel, tako da ni hotel videti prave igre in je sodil za Olimpijo.

Na tekmi je kar vrelo med navijači, kajti na obeh straneh je bilo dobro navijanje. Nato so se zopet “odrezali” Zmajčki in začeli na igrišče metati bakle, tako da so morali tekmo za nekaj minut prekiniti. Izzivali so tudi nas, mi pa smo, kot vedno, bili en stavek pred njihovimi žalitvami in zbadljivkami.

Bližal se je konec tekme in navijači na obeh straneh smo bili že na vrhuncu, bližal se je fizični spopad. Najprej smo se lotili sodnika Jamška in v njega metali plastične kozarce napolnjene s pivom in mu dali vedeti, da bi mu bilo lažje biti pijanec kot pa sodnik. Policaji so ga odpeljali na varno.

Po tekmi so policaji Dragonse spravili na avtobus, mi pa smo odhiteli s stadiona v Fazanerijo, kjer smo čakali avtobus. Pred teniškim centrom se je avtobus zaradi prometne gneče moral zaustaviti. To smo izkoristili in avtobus napadli. Moram priznati, da se Zmaji niso ustrašili in so silili iz avtobusa, da bi se spopadli z nami. To so jim preprečili policaji. Mi smo s kamenjem preuredili njihov avtobus, pa tudi kakšno glavo Zmajev. Ena skupina policajev je odganjala nas, druga pa spravljala Dragonse na avtobus. Po dolgotrajnem obračunu so nekako le uspeli spraviti Dragonse na avtobus in odpeljali so se naprej. Toda že po petdesetih metrih vožnje so se morali zaustaviti, saj smo na cesti napravili pravo barikado. Spet je prišlo do obračuna, vendar so policaji zdaj bolj obvladali situacijo kot prej. Na križišču je en pripadnik Zmajev padel iz avtobusa in tako se je zanj začela borba preživetja. Zmajček se je zaklenil v avto in začel moliti Oče naš, kolikor ga pač ve.

Med tem smo mi pozibavali avto in kričali nanj, da imamo vodo, da ga pogasimo. Lastnik avta je ostal brez besed in nemo gledal prizor pred sabo. Videlo se mu je, da je v šoku. Prišla je tudi policija in Zmajčka rešila. Tako so ga odpeljali proč od “roke pravice”.

Najbolj vztrajni navijači smo še tekli za avtobusom in eden izmed nas je skočil na razbito okno in jim za slovo spustil nekaj solzivca, tako da so nas od sreče, ker so lahko zajokali, s solznimi očmi zapustili toplo prekmursko pokrajino in vroče navijače Black Gringose.

P. S.

Kako je bilo Zmajčkom v avtobusu brez oken in na poti do Ljubljane, pa v drugi zgodbi.

Članek v fanzinu Green Dragonsov Prva petletka (oktober 1993)

S pirotehniko in navijanjem samo Prekmurju prikazali show, kakršnega Murska še ni videla in ga tudi ne bo do našega prihoda naslednje leto. Po tekmi primitivna soboška čreda s kamenjem napade naš ubogi avtobus, ki jim ni storil nič žalega. Zaradi tega so avtobusna gostovanja Dragonsov končana. Za vedno?

Mura in skupina Black Gringos zmagovalci pokala 1995

Skupino Black Gringos so ustanovili leta 1991, zelo hitro, že štiri leta pozneje pa je bila odigrana verjetno najboljša tekma Gringosov do sedaj. Mura in Publikum sta odigrala na skoraj polni Fazaneriji povratno finalno pokalno tekmo. Gringosi so se namestili na takrat še nepokriti severni tribuni, nameščeni niso bili še niti plastični sedeži.

Po ocenah se je takrat zbralo skoraj 400 Gringosov, ki so prikazali izredno navijanje, obogateno s preko 100 baklami, baloni, dimnimi bombami, veliko 20 m x 9 m zastavo za prekrivanje, trakovi in paper showom.

Če se v tem kontekstu ozremo na številčnost skupine na domačih tekmah, potem moramo omeniti tudi letošnjo tekmo proti Olimpiji, ko se je na severni tribuni zbralo približno 250 navijačev. Bo pa vsekakor ta tekma proti Olimpiji v zgodovino skupine zapisana kot ena najboljših vseh časov. Mura je v prvih 14. letih obstoja slovenske lige naredila ogromno, žal pa je osvojila samo eno lovoriko – naslov pokalnega zmagovalca tega leta – 1995.

V tem smislu imajo Gringosi pravzaprav še ogromno rezerv, saj se je klub redkokdaj do zadnjega boril za 1. mesto. Kaj bi šele bilo na Fazaneriji, če bi klub kdaj osvojil tudi naslov prvaka, ali celo večkrat?! Zdi se, da se je Mura vedno znašla na pravem mestu ob nepravem času. Za razliko od Gorice, Domžal in še kakšnega kluba, ki so pozneje znali izkoristili slabe čase Olimpije, Maribora in nenazadnje tudi Mure.

Na tekmi so navijali tudi navijači Publikuma, Florjani, ki pa niso bili deležni skoraj nikakršne pozornosti domače publike.

Preostale fotografije najdete v fotogaleriji Gringosov in fotogaleriji Florjanov.

Spodnje besedilo je zapisal takratni vodja navijaške skupine Black Gringos, ki je bilo objavljeno v reviji Ultra, št. 3:

Prva tekma finala je bila v Celju, od tam smo se vrnili v M. Soboto, čeprav vsi mokri, zelo veseli, saj smo tam odigrali za nas ugodno 1:1. Vsi smo bili prepričani, da bo Mura pokalni prvak, zato smo se na povratno tekmo še posebej (dolgo) pripravljali, saj je bila za nas to tekma življenja. Od uprave kluba smo dobili dovoljenje za navijanje na severni tribuni, na kateri smo imeli priložnost, ki smo jo izkoristili in pokazali, kdo in kaj smo. Papir smo začeli rezati že kar pred prvo tekmo finala, zato pa ga je tudi bilo za 6 velikih vreč – žaklov. Nabavili smo preko 600 trakov, kupili 120 bakel in 400 balonov. Zadnje dneve pred tekmo pa smo porabili za izdelavo zastave 20 m x 9 m, ki je res čudovita. Bližala se je tekma in postajali smo vse bolj nestrpni. Prišla je sreda, vreme je bilo sončno, mi smo bili žejni, naš del na severni tribuni pa je bil nabito poln, kot smo tudi pričakovali da bo, saj smo v tej tekmi videli priložnost za dokaz najboljših navijačev v Sloveniji, kar smo tudi v določenih elementih navijanja dokazali.

Navijanje je bilo dobro, glasno, stopnjevalo se je do gola Topića, ko smo dobesedno ponoreli. Pred tem smo izvedli enkraten paper show, razpotegnili zastavo, ki nas je prekrila, kar je tudi izpadlo zelo dobro, čeprav se je zastava preluknjala že pred začetkom tekme, ko smo prižgali več kot 100 bakel. S takšnim navijanjem, ki ga ne bomo videli prav na vsaki tekmi, smo Gringosi zagotovo pripomogli pri vzponu slovenskega navijanja. Pri golu se nehote vžgejo papirnati trakovi, ki smo jih vrgli že prej, zgoreli so nam tudi nekateri transparenti, nekatere pa smo uspeli pravočasno odstraniti. Končno smo dočakali tudi končni žvižg sodnika, nakar smo nekateri preskočili ograjo in odšli preko igrišča, kjer smo počakali izročitev pokala igralcem, nato pa skupaj z njimi tudi izpili šampanjec, poljubili pokal, odbežali časten krog in se odpravili za šank, proslavit zmago naše ekipe, predvsem pa to, da smo na finalu pokala dosegli to, kar smo si zadali, naredili pa smo še več.

Kotiček za navijače – deveta številka

Datum izida: 4. februar 1992

Fazanerija: Black Gringos-Green Dragons (1997/98)

V fotogaleriji skupin Black Gringos (klikni) in Green Dragons (klikni) smo dodali fotografije derbija med Muro in Olimpijo iz leta 1997/98. Na tekmi sta se navijaški skupini trudili priti v stik in medsebojni obračun, vendar so policisti in varnostna služba to uspeli preprečiti – tudi z uporabo solzivca. Obe skupini sta bili locirani na isti – severni tribuni. Gringosi na svojem dolga leta standardnem mestu – v kletki, Dragonsi pa na drugem koncu tribune. Seveda je bil takrat izgled tribune drugačen (kletki na obeh koncih severne tribune).

Green Dragonsi v spopadu z varnostno službo na severni tribuni na Fazaneriji

Dodane fotografije Green Dragonsov in Gorgon

Dodali smo nekaj fotografij Green Dragonsov s tekme Olimpija-Zagorje, 23. krog, ki je bila odigrana 3. maja na stadionu v Spodnji Šiški (povezava) in fotografije Gorgon z tekme med Nafto in Rudarjem (povezava), 36. krog, ki je bila odigrana 23. maja v Lendavi. Dopolnili smo tudi podatke s tekme med Olimpijo in Muro (povezava).

Green Dragonsi na tekmi proti Zagorju

Gorgone na domači tekmi proti Rudarju

Velenjski knapi v Lendavi

V fotogalerijo sta bili dodani tekmi Jesenice : Olimpija in Mura05 : Krško

V fotogalerijo smo dodali dve tekmi, in sicer:

• Acroni Jesenice : Tilia Olimpija
• Mura05 : Krško

Zaželjeno je, da tudi vse ostale skupine pošiljate material za fotogalerijo (fotoultras.si@gmail.com). Le na ta način bodo vse skupine enakovredno zastopane, v nasprotnem bomo dodajali le slike, ki so naša last in iz tekem, na katerih smo bili fizično prisotni.

www.fotoultrras.si

Intervju – Black Gringos

Na klubskem nivoju v zadnjih letih skorajda nismo imeli stika z nobeno drugo slovensko navijaško skupino

Murskosoboška Fazanerija kljub nekajletnemu životarjenju Mure 05 v 3. in 2. ligi v očeh ostalih slovenskih ljubiteljev nogometa velja kot nogometu izredno privrženo okolje. Na tribune Fazanerije bi lahko spravili kar polovico prebivalcev mesta, ki so v preteklosti na derbijih proti Beltincem, Mariboru in Olimpiji pogosto res napolnili stadion. Zadnja odmevna tekma je bila odigrana 22. marca proti staremu rivalu Olimpiji. To je bila nova prelomnica Black Gringosov. Skupina, ki je vrhunec doživela že leta 1995, je namreč kljub zvestemu navijanju ob selitvi kluba v 3. ligo neprestano počasi, a zagotovo nazadovala. Imidž skupine se je dotaknil dna, tako na slovenski ultras sceni, kakor v domačem okolju med ostalimi ljubitelji nogometa. Vendar je odlična predstava proti Olimpiji celotno situacijo postavila na glavo, boljše povedano – nazaj na noge. Skupina trenutno doživlja novo pomlad, vendar je potrebno priznati, da bo za dolgoročni povratek Gringosov v vrh slovenske ultras scene potrebna predvsem konstantnost, svoje pa bodo morali prispevati tudi nogometaši Mure 05.

Skupina je nenadoma naredila ogromen skok. V preteklih letih niste naredili toliko kot sedaj v enem mesecu. Kaj se je dogajalo v ozadju pred tekmo proti Olimpiji in katere okoliščine so se naenkrat tako spremenile, da ste zmogli takšen napredek?

Zadnja večja prelomnica za skupino je bil izpad Mure v 3. SNL zaradi neizpolnjevanja finančnih obveznosti. Kljub temu, da je bil izpad v nižji rang tekmovanja velik udarec za navijače, smo najzvestejši ostali in bomo ostali tudi v prihodnje. Kljub zagnanemu začetku v 3. SNL skupina ni napredovala tako, kot smo si želeli. V bistvu se je zaradi slabih rezultatov začelo dogajati ravno obratno. Štiri leta životarjenja v nižjih ligah in uvrščanje v spodnje dele 2. SNL so zahtevali svoj davek. Ni bilo atraktivnih tekem, ni bilo nasprotnih navijaških skupin. Svoje so takrat dodali tudi nekateri igralci s svojim odnosom do kluba in navijačev ter pasivna uprava, tako da je prišlo celo do polletnega bojkota tekem in bojkota navijanja. Prišli smo dejansko do točke, ko je bila skupina na robu obstoja. Takrat se nas je zbralo nekaj, ki nismo želeli, da bi se zgodil črni scenarij, spet drugi so se umaknili, nekateri so ostali v ozadju. Začeli smo z rednimi tedenskimi sestanki in načrti, najprej za tekmo z Olimpijo, kasneje pa tudi bolj dolgoročno, za prihodnost. Razdelili smo si delo in stvar zaenkrat dobro funkcionira. Odločili smo se tudi za selitev iz kletke. Za napredek ni potrebno veliko, le pravi ljudje ter nekaj požrtvovalnosti, zagnanosti, volje ter seveda tudi denarja.

Odločili ste se zamenjati lokacijo na severni tribuni. Preselili ste se iz kletke na osrednji del tribune. Zanimiv bi bil povzetek plusov in minusov selitve.

Najenostavneje bi lahko rekli tako, da vse kar je bilo prej negativno, je zdaj pozitivno in obratno. Veliko ljudi ni hotelo v kletko. Niti žival noče biti v kletki, kaj šele človek, gre za psihološki odpor. Tam si v celoti izoliran, nadziran, kletka je dvignjena in ojačana, njena pozicija je v celoti gledano slaba, pogled na igrišče je slab. Edina pozitivna lastnost kletke je bila ta, da so tam bili res zbrani samo ljudje, ki so želeli navijati celotno tekmo. S preselitvijo smo to izgubili in pridobili nekaj ljudi, ki navijajo samo občasno in pa tudi tiste, ki bi navijali, pa v kletko niso hoteli. Možnosti za napredek v kletki enostavno več nismo videli, drugega kot selitev nam skoraj ni preostalo. Na tem delu tribune je vzdušje enostavno boljše, večje so možnosti za koreografije, večji je potencial, da pridobimo nove člane. Prišli smo v stik z navijaško razpoloženim delom publike. V selitvi smo videli možnost, da nekaj spremenimo. Zaenkrat kaže, da je bila odločitev o selitvi pravilna.

Velik korak naprej ste naredili tudi na izgledu tribune. S katerimi težavami se še vedno spopadate?

Izgled tribune smo glede na prejšnja leta zelo popravili, tako da sedaj lahko rečemo, da je soliden. Če smo iskreni sami do sebe, je bil izgled tribune pod nivojem in to skušamo sedaj spremeniti. So pa še vedno rezerve. Predvsem v aktivnosti ljudi pri navijanju in njihovi razporeditvi po tribuni pa tudi v oblačenju. Nekaj ljudi še vedno sedi, ali pa ne navijajo celotno tekmo, ampak le občasno. Kar se samega navijanja tiče, nam še vedno primanjkuje nekaj modernejših melodij in novih izvirnih besedil. To področje bomo morali dodati na prioritetno listo izboljšav, ki bi jih morali še izpeljati.

Katere nove navijaške artikle ste pripravili to spomlad?

Tudi na tem področju smo naredili konkreten korak naprej, če primerjamo situacijo s preteklimi leti. Dali smo tiskati nove transparente, izdelali so se dvodržnjaki, izdelale so se zastave na kolih različnih dimenzij, naredili smo nove bar šale, ki so bili razgrabljeni v 3-4 dneh in smo jih že dodatno naročili. Začeli smo izdajati svoj fanzin Ultras Sobota. Nekatere stvari opuščamo in skušamo slediti modernim stvarem, kolikor nam to finančno stanje pač dopušča. Planiramo še nekatere stvari, ampak veliko tega bo odvisno od financ.

Na tekmi proti Olimpiji ste izdali prvo številko, na tekmi proti Krškemu pa že drugo številko fanzina Ultras Sobota. Kakšna je vaša ocena in namen fanzina?

Namen fanzina Ultras Sobota je predvsem izobraževanje in poučevanje novih, mlajših članov, pa tudi starejši niso izvzeti. Predvsem jim želimo približati svet ultra navijača, da bodo vedeli, kaj to pomeni in da se bodo v skladu s tem skušali tudi obnašati.

Imeli smo priložnost videti fanzine dveh slovenskih skupin (GD in VM). Ultras Sobota delamo na malce drugačen način, saj ne en ne drug ni bil tisto, kar smo mi želeli. Za začetek smo se odločili, da bo manj besedila, da bo več slik, risb, karikatur, da bralca bolj pritegnemo, še posebej mlade, nove ljudi. Pri VM Informatorju smo opazili, da čeprav je besedilo iz vidika ultras navijača odlično napisano, je vendarle vse preveč strnjeno in neprivlačno za oko in bralca, zato ga nekateri niso prebrali, ga odmetavali itd. Mi smo ubrali malce drugačno pot in mislim, da nam uspeva. Na zadnji tekmi proti Krškemu smo razdelili 150 fanzinov in skoraj nobenega ni bilo videti odvrženega na tleh. V bistvu bomo morali narediti še manjši ponatis, saj ga nekateri niso dobili, pa bi ga želeli imeti. Zaenkrat je fanzin stilsko in oblikovno še osiromašen, vendar bomo v prihodnjih številkah uredili tudi ta segment. Najbolj važno je, da doseže svojo sporočilnost in da pri bralcu dosežemo efekt, ki smo si ga želeli.

Pogosto ste bili deležni kritik, da se vas zbere samo 30 ali še manj. Kako gledate na te kritike in kakšen bi bil vaš odgovor?

Kritike so po eni strani upravičene, po drugi spet ne. Nekatere skupine, ki so bile in ki so se še vedno primorane voziti po vaseh 2. in 3. SNL, navijati na tekmah brez nasprotnih navijačev, bi to lahko razumele. Spet druge, ki se še niso, ali pa se nikoli ne bodo znašle v podobnem položaju, nas ne morejo obsojati, dokler tega ne izkusijo na lastni koži. Poleg tega je Murska Sobota majhno mesto, 10-krat manjše od Maribora, 20-krat manjše od Ljubljane. Ampak naj to ne bo izgovor za slabo stanje zadnjih let. Več kot velikost mesta in prebivalstvo imata s številko opraviti tradicija in mentaliteta. Obstajajo skupine, predvsem v tujih državah, kjer je navijaštvo dosti bolj razvito, ki so aktivne v nižjih ligah in so res na nivoju skupin iz prvih lig (ali celo boljše), ampak to je bolj izjema kot pravilo (npr. Taurunum Boys Zemun, Demoni Pula itd.). Je pa to bistvo ultra stila navijaštva, vsaj bilo bi naj tako. Take navijaške skupine bi nam morale biti vzor.

V kakšnih odnosih ste z ostalimi slovenskimi skupinami?

Na klubskem nivoju v zadnjih letih skorajda nismo imeli stika z nobeno drugo slovensko navijaško skupino (razen zadnje leto). Prijateljskih odnosov nimamo z nobeno slovensko skupino. Obstajajo prijateljstva s posameznimi člani drugih skupin, a to ostajajo zgolj osebna prijateljstva posameznikov in nič več. So pa bile v Murski Soboti vedno privlačne tekme z Mariborom in Olimpijo, oz. prihod Viol in Dragonsov. Na klubskem nivoju imajo primat sovražne skupine Gorgone Lendava, še posebej po zadnjih provokacijah. Kadar gre za reprezentančne tekme, so vsa sovraštva pozabljena, takrat navijamo za Slovenijo.

Tudi na domačih tekmah reprezentance ste solidno zastopani in aktivni. Kako ocenjujete tekme na tribunah mariborskega Ljudskega vrta?

Vzdušje v Ljudskem vrtu je odlično. Takšno kot si ga reprezentanca tudi zasluži. Tudi v Celju, kjer je bilo vzdušje slabo, smo bili vedno prisotni. Udeležujemo se vsake domače tekme, pa naj bo prijateljska ali kvalifikacijska. Tekem se udeležujemo v takem številu, kot nam je namenjeno kart, torej 30. Šibka točka so reprezentančna gostovanja, kamor se žal že dolgo nismo odpravili, predvsem (spet) iz finančnih razlogov. Bomo pa v prihodnosti delali tudi na tem področju.

« Previous Page