Zanimivosti: The ICT (Inter-City Tykes)

10.4. 2010 od  
V kategoriji Novice, Zanimivosti

Comments Off on Zanimivosti: The ICT (Inter-City Tykes)

Točno 10. 9. 1983 so se Barnsleyevi ICT (Inter City Tykes), zdaj znani kot Five-O, pojavili v dobri številki, ker so se razširile govorice, da je Borova firma Frontline crew izredno spoštovana in da so boljši od Newcastla. To je bil v očeh Barnsleyevih kar velik dosežek, saj so Newcastlovi v sezoni 1981/82 praktično razbili njihovo mesto. Pred tem so tekme proti Boru povzorčale le občasne incidente, ampak to sezono se je razvilo veliko rivalstvo, ki traja še danes.

Barnsleyevi so organizirali srečanje v centru mesta okrog 11.30, ampak so se načrti porušili, ker so prvi zametki Frontline-a začeli prihajati na mesto srečanja že ob 10.30. Ob 11.00 smo jaz in še nekaj prijateljev odklonili povabilo na pretep s skupino osmih navijačev Boro-a. Ko smo šli mimo lokalne trgovine, je prišlo le do verbalnega obračuna, dva od njih pa sta mahala tudi z olfa noži. Do poldneva se je skupina 40. ali 50. Barnsleyevih zbrala v pubu in tako kot mi, je tudi večina njih imela podobne zgodbice o srečanjih v mestu z Borovimi navijači. Zdaj je bil čas za akcijo. Enega naših fantov smo poslali ven, da bi izvedel, kje se zbirajo Borovi navijači, drugega pa smo poslali, da je zbral preostanek ICT-ja, katerega večina se je nahajala v drugem pubu. Okrog 12.20 je prišla novica, da so Borovi navijači na Kennedyjevi ulici. Polni adrenalina, žara in pričakovanja smo se jim odpravili naproti. Zdaj se bo začelo zares in to bo nekaj velikega.

Barnsleyevi, katerih številka se je gibala med 100 in 120, so se najprej pomikali počasi. Ko smo prispeli do približno pol poti do naše tarče, smo hodili že bolj živahno. Takoj ko smo zagledali nasprotnika, ki je štel okrog 50 mož, smo se zagnali v napad in ko so nas videli, so se razporedili po cesti, da bi držali linijo. Vse kar sem si lahko rekel je bilo »to je to« in v nekaj sekundah sta si oba nasprotnika izmenjevala udarce in brce. Prejel sem nekaj klofut in počutil sem se kot da mi glava gori, medtem ko mi je desno oko čisto odrevenelo. Potem so me podrli čez ograjo z bliskovitim udarcem, ki ga sploh nisem videl. Borova firma je zadržala linijo in nas še pretepla. Počutili smo se kot da smo razočarali naše mesto, moramo pa priznati, da so Borovi vendarle resna firma.

Tistega dne so Borovi prevladali v mestu, tudi na ulicah v bližini stadiona. Okrog 100 jih je razbilo The mount public house, nato so se premaknili na The Dove, kjer se je zgodba ponovila. Na stadionu so spet začutili, da bi lahko odnesli še kaj več, ampak smo jih okrog 30 pregnali na igrišče, ko so skušali zavzeti naš del stadiona. To je bil razlog, da se je tekma začela s 5-minutno zamudo. Vseeno moram priznati, da je Boro tega dne osvojil Barnsley in to v velikem slogu.

Za povratno tekmo na Ayresome Parku kasneje v sezoni smo razdelili letake po pubih v centru mesta. Na dan tekme smo zbrali 250 ljudi, ki so se odpravljali v Middlesbrough po maščevanje. Vendar stvari se niso odvijale tako kot smo planirali. Okrog 14.00 je Frontline napadel Wellington pub, kjer smo se zbirali in 5 Barnsleyevih navijačev je bilo porezanih s skalpeli pred vhodom, napadalci pa so nato izginili. Barnsley je Middlesbroughju to zameril, ampak če smo iskreni, Barnsley ni nikoli prevladoval, čeprav smo na gostovanju v sezoni 89/90 priredili pravi show na Ayresome Parku.

Vir: Dougie & Eddy Brimson: Everywhere we go (Behind the Matchday Madness); 1996