Stadioni: pred naslednjim krogom

Trenutna lestvica po štirih predstavljenih stadionih – Spodnja Šiška Ljubljana, Mestni stadion Ptuj, Bonifika Koper in Športni park Lendava – po različnih kriterijih.

SKUPNA OCENA:

1. Bonifika Koper                  6

1. Mestni stadion Ptuj           6

1. Spodnja Šiška Ljubljana   6

4. Športni park Lendava       5

IZGLED STADI0NA:

1. Športni park Lendava    7

2. Bonifika Koper                6

2. Mestni stadion Ptuj         6

2. Spodnja Šiška Ljubljana 6

DOMAČA TRIBUNA:

1. Bonifika Koper               6

1. Mestni stadion Ptuj        6

1. Spodnja Šiška Ljubljana 6

1. Športni park Lendava     6

GOSTUJOČA TRIBUNA:

1. Bonifika Koper                7

1. Spodnja Šiška Ljubljana 7

3. Mestni stadion Ptuj         5

4. Športni park Lendava     3

KAPACITETA SEDEŽEV

1. Bonifika Koper                2.683

2. Spodnja Šiška Ljubljana  2.308

3. Mestni stadion Ptuj         2.207

4. Športni park Lendava      2.011

Povezave do predstavitve stadionov:

Športni park Lendava

Bonifika Koper

Mestni stadion Ptuj

Spodnja Šiška Ljubljana

Spodnja Šiška Ljubljana

Stadion v Spodnji Šiški je nekako iz drugega plana postal osrednji ljubljanski stadion. Z obnovo bežigrajskega se bolj skorajda ne bi moglo zaplesti, z izgradnjo novega stadiona v Stožicah zavlačevati, medtem pa Bežigrad danes spominja na neurejen travnik sredi ruševin, ostalim ljubljanskim stadionom pa niti ne moremo reči stadioni. Ne po izgledu ne po obisku. Po slednjem ne zmorejo konkurirati niti vaškim klubom. Stadion v Spodnji Šiški je pred kratkim doživel nekaj lepotnih sprememb, vendar – kako ironično – tisti, ki so na njem vedno igrali (NK Ljubljana oziroma njegovi predhodniki), so bili na nek način z njega izgnani (nekoč simbolično najemnino za NK Ljubljana so dandanes zamenjali občutno višji zneski) in igrajo četrtoligaške tekme na pomožnem igrišču, tisti, ki pa danes igrajo na njem (Interblock, Olimpija), čakajo na nova stadiona in ga, tako je videti že po odnosu navijačev, ki se v nizkih številkah podajajo na tekme v Spodnjo Šiško, ne vzamejo za svojega. Prvi klub je klub brez navijačev, ki navijajo za sendvič in pijačo, drugi klub pa skorajda ne zmore napolniti tribune s povprečno kapaciteto tudi za slovenske razmere. In če imate občutek, da je nogomet na stadionu v Spodnji Šiški neke vrste vsiljivec, se verjetno ne motite. Tu domuje atletika pa tudi igrišče je zelo kratko in na njem se je lažje braniti kot napadati. Da ni navijaških tribun za goloma, pa je itak odvečno navajati.

ZGODOVINA

Železniška uprava v Ljubljani, ki je bila že po svoji naravi dolžna pomagati svojemu železničarskemu klubu, se je leta 1929 odločila prepustiti klubu prostor v najem za izgradnjo igrišča. Klub je plačeval le simbolično najemnino. Železniška direkcija je s tem ogromno prispevala k napredku kluba. Načrte je pripravil inž. Bloudek, po njegovem predlogu so zgradili okoli normalno velikega nogometnega igrišča 400 metrov dolgo tekališče. Vse delo pri gradnji so opravili člani kluba sami s prostovoljnim delom in na lastne stroške.

Igrišče so do leta 1939 dopolnili s kolesarskim in motornim dirkališčem, ga opremili z najnujnejšimi garderobami, ograjami in podobnim. Želje vodstva in članstva pa so bile večje: igrišče so želeli preurediti in dozidati v stadion. Spomladi 1940 so začeli rušiti stare naprave in graditi nove. Stadion je obdajal najprej nasip, namenjen gledalcem, nato dirkališče za motorje in kolesa ter tekališče z lahkoatletskimi napravami, na severni strani igrišča so postavili zidano garderobo in leseno tribuno. ŽSK Hermes je tako dobil največjo športno napravo v Sloveniji.

Leta 1946 so začeli na FD Železničar pripravljati načrte za nov, razširjen stadion. Gradbeni odbor je pripravil perspektivni načrt za gradnjo velikega železničarskega športnega parka in leta 1949 so začeli z deli. Glavno pozornost so namenili gradnji velike zidane tribune, ki so jo dokončali 1953. Preuredili so nogometno igrišče ter atletske naprave, odstranili pa so dirkališče. Povečali in dopolnili so nasip okoli glavnega igrišča, tako da je stadion sprejel celo do 30.000 gledalcev. Pod tribuno so pridobili dovolj prostora za garderobe, sanitarije, sejne sobe itn. Stadion so temeljito posodobili leta 1990.

Opomba: ZGODOVINA povzeta po forumu Špediterjev Šiška.

OPIS STADIONA

Stadion danes sestavljata glavna tribuna ter mala pomožna, ki je preko glavne tribune. Glavno tribuno sestavlja več sektorjev, eden izmed njih je namenjen VIP-u.

Na mali tribuni so štiri betonske stopnice, na katerih so večinoma nameščeni plastični sedeži z naslonjalom, preostali del pa so stojišča oziroma sedišča (beton). Na koncu male tribune se nahaja manjši prostor za navijače (stojišča).

Za goloma ni tribun, bi pa lahko bila za nizko ograjo vsaj stojišča po celotni dolžini polkroga (asfalt) – za atletsko stezo. Takoj za tem je še nasip, prav tako po celotni dolžini polkroga. Podobno je za drugim golom. Za golom na južni strani je ogromen semafor.

V sklopu stadiona (na koncu tribun) je lokal.

KAPACITETA IN OBISKANOST

Na glavni tribuni je nameščenih skupno 1.885 plastičnih sedežev z naslonjalom, na mali tribuni pa 423 plastičnih sedežev z naslonjalom (beri sarkastično: zelo verjetno je, da se število sedežev na mali tribuni glede na situacijo od časa do časa malenkostno spremeni). Na stadionu je tako skupno 2.308 sedišč, kar uvršča stadion v Spodnji Šiški v veliko skupino manjših slovenskih stadionov. Nekaj stojišč je še na mali tribuni, tako da lahko kapaciteto stadiona zaokrožimo pri številki 2.500. Če bi bilo potrebno, bi lahko za goloma usposobili še dodatna stojišča, za skupno kapaciteto približno 3.000 gledalcev. Vendar stojišča za goloma v Spodnji Šiški niso v uporabi.

Novinarji, ki poročajo s stadiona v Spodnji Šiški, so večinoma eni tistih, ki občutno pretiravajo s številkami. Medtem, ko slovenski novinar v povprečju pretirava s podatkom o obiskanosti tekme za 1/3, se pretiravanje s številkami s tega stadiona zna tudi približati ali celo preseči 1/2. K sreči lahko v časopisu prebiramo tudi zapise s tekem, ko se poročevalci s Spodnje Šiške celo zmorejo približati realni številki. A to so le izjeme, ki potrjujejo pretiravanje (ki sicer velja več ali manj za vse slovenske stadione).

Uradni podatki delegatov Nogometne zveze Slovenije kažejo, da si je v tekoči sezoni šest tekem Olimpije (na katerih je igrala kot domačin) ogledalo skupaj 9.500 gledalcev oziroma 1.583 na tekmo. Istočasno si je v istem obdobju pet tekem Interblocka (na katerih je igral kot domačin) ogledalo skupaj 2.850 gledalcev oziroma 570 na tekmo. Podatki delegatov so običajno bolj realni od podatkov novinarjev, verjetno tudi zaradi nepristranskosti oziroma nenavijaštva za klub, ki je v vlogi domačina. Kljub temu so tudi ti podatki krepko pretirani, kar kaže na dejstvo, da so se poleg ljubiteljev nogometa deloma tudi delegati dali zavesti pretiravanju novinarjev. Še eno dejstvo pa je, da so le redki, ki vedo vsaj približno točne kapacitete sedišč slovenskih stadionov. Če bi poskušali ugibati o realni številki obiska v letošnji sezoni stadiona v Spodnji Šiški, bi zapisali, da si je šest tekem Olimpije ogledalo med 5.000 in 6.000 gledalci oziroma v povprečju med 800 in 1000 na tekmo, o Interblocku pa raje ne bomo niti ugibali, ker ga po obiskanosti prehitevajo tudi vaški petoligaški klubi. Domnevnih 570 gledalcev na tekmo Interblocka je tako le v domeni znanstvene fantastike.

Zanimiva je razlika med ogledi tekem Olimpije in Interblocka kot domačina (vmes sta bila že namreč dva mestna derbija). Resda drugačnega razmerja nismo niti pričakovali, je pa tudi to pokazatelj, kdo je izvirni klub s tradicijo in navijači v Ljubljani.

OCENJEVANJE

Sektor za domače navijače: ocena 6 – še prebavljivo

Navijači Olimpije Green dragonsi običajno navijajo na začetku glavne tribune (poleg sektorja VIP). Na tem sektorju je nameščenih 280 plastičnih sedežev z naslonjali. Plusi sektorja: gre za pravo tribuno s streho, na sektorju ni kletke, dvignjen položaj omogoča boljše spremljanje nogometa na igrišču. Pomanjkljivosti: na sektorju so sedeži z naslonjali, tribuna ni za golom, ni navijaška tribuna, med igriščem in tribuno je atletska steza.

Drugače pa Dragonsi svoje tribune na tem stadionu v bistvu nimajo, saj je stadion v Spodnji Šiški  za njih le prehodni objekt. Na običajnih tekmah so nastanjeni na tribuni, ki jo predstavljamo v zgornjem odstavku (sektor desno od VIP-a), na večjih tekmah pa na dveh zadnjih sektorjih glavne tribune (zraven lokala, desno in levo od vhoda na tribuno – na zadnjem sektorju so pogosto nastanjeni gostujoči navijači). Na obeh zadnjih sektorjih je nameščenih skupno 737 sedežev.

Sektor za gostujoče navijače: ocena 7- povprečno

Gostujočim navijačem je načeloma namenjeno stojišče na mali tribuni (letos so bili tam nameščeni npr. Celjski grofje, kakor tudi Green dragonsi na mestnem derbiju med Interblockom in Olimpijo). Gostujoče navijače so do sedaj selili po stadionu. Viole npr. desno od VIP-a, ostale ob lokalu, sedaj pa skoraj izključno na tribuni – stojišču ob progi. Stojišče na mali  tribuni ima metrsko ograjo s prednje strani, ki služi za oglaševanje. Krajša ograja je tudi z leve strani. Pomanjkljivosti stojišča na mali tribuni: ni strehe, ni za golom, atletska steza med igriščem in tribuno, je pa k sreči vsaj navijaška tribuna. Na sektorju poleg lokala na glavni tribuni je nameščenih 335 plastičnih sedežev z naslonjali. Če bi kot sektor za gostujoče navijače ocenjevali tega, bi prejel enako oceno kot sektor za domače navijače – šestico.

Zaradi prihajajočega derbija med Olimpijo in Mariborom (prvega na tem stadionu) se je upravljalec in lastnik stadiona (Zavod Tivoli) odločil gostujoče navijače namestiti na stojišču na mali tribuni, ki je temu namenu služilo že pred leti. Ko je recimo v prvi ligi igrala še NK Ljubljana, so bili Dragonsi na “gostovanju” vedno na tej tribuni. Pred derbijem z Mariborom pripravljajo celo dodatno kletko oz. visoke ograje na tem delu tribune. Upajmo, da le začasno, da nam ne bo potrebno v kratkem drastično nižati oceno stadiona.

Izgled stadiona: ocena 6 – še prebavljivo

V Sloveniji je kar nekaj stadionov, ki so kombinacija nogometnega in atletskega stadiona. Glavna, nedolgo posodobljena tribuna s streho, na drugi strani mala tribuna, seveda brez strehe, ogromen semafor, reflektorji (resda ne takšni kot na Areni Petrol ali v Ljudskem vrtu; za licenciranje za naslednjo sezono imajo premajhno moč), okrepčevalnica v sklopu stadiona – ena redkih na slovenskih stadionih, kjer obiskovalci lahko uživajo ob pogledu na – za oko privlačno igrišče. In atletska steza ter kratko igrišče. Navijaškim tribunam se lahko nadejamo šele v Stožicah. V Spodnji Šiški so sicer pred leti planirali prenovo, da bi pokrili malo tribuno in uredili tribuni za goloma v stojišča.

Skupna ocena: 6 – še prebavljivo

Povprečje vseh treh ocen da dobro šestico. Pohvale izrekamo za namestitev novih plastičnih sedežev. Ko bosta izgrajen stadion v Stožicah in obnovljen bežigrajski stadion, bomo na Spodnjo Šiško hitro pozabili. In tudi prva liga na tem stadionu bo verjetno za dolga leta nedosegljiva. Na stadionu domuje atletika. In prav je, da ji nogomet in prva liga čimprej vrneta štafetno palico.

Stadioni: pred naslednjim krogom

Trenutna lestvica po treh predstavljenih stadionih – Mestni stadion Ptuj, Bonifika Koper in Športni park Lendava – po različnih kriterijih.

SKUPNA OCENA:

1. Bonifika Koper             6

1. Mestni stadion Ptuj      6

3. Športni park Lendava   5

IZGLED STADI0NA:

1. Športni park Lendava  7

2. Bonifika Koper            6

2. Mestni stadion Ptuj     6

DOMAČA TRIBUNA:

1. Bonifika Koper           6

1. Športni park Lendava 6

1. Mestni stadion Ptuj    6

GOSTUJOČA TRIBUNA:

1. Bonifika Koper           7

2. Mestni stadion Ptuj    5

3. Športni park Lendava 3

KAPACITETA SEDEŽEV

1. Bonifika Koper             2.683

2. Mestni stadion Ptuj      2.207

3. Športni park Lendava   2.011

Povezave do predstavitve stadionov:

Športni park Lendava

Bonifika Koper

Mestni stadion Ptuj

Fotografije Viol, Dragonsov in Gringosov z zadnjih tekem

Viole s sobotne tekme proti Rudarju: povezava

Dragonsi z nedeljske tekme proti Gorici (fotografije samo prvega dela prvega polčasa): povezava

Gringosi v Šenčurju: povezava

Dodane fotografije Gorgon s tekme proti Rudarju

Dodali smo fotografije Gorgon s sredine tekme med Nafto in Rudarjem. Povezava do fotogalerije.

Mestni stadion Ptuj

Najstarejše slovensko mesto ne slovi kot nogometno mesto. Ptujski nogometni klub Drava v slovenski ligi, če govorimo o obdobju po letu 1991, nima spoštovanja vredne tradicije, saj se je le kakšno leto prej, preden so iz prve lige izginili Olimpija, Mura in Ljubljana, pričel vzpon ptujskega ligaša. NK Maribor ima zelo širok bazen potencialnih pristašev kluba in v ta bazen sodi tudi Ptuj z okolico. Poleg tega ima v Ptuju kar nekaj pristašev tudi nižjeligaš s Ptuja – NK Rogoznica in mnogi med temi hkrati tudi ne navijajo za Dravo. To so zelo pomembni dejavniki, zaradi katerih je tudi izjemno redko popolnjen edini pravi ptujski stadion, čeprav bi Ptuj s svojimi več kot 18.000 prebivalci, z okolico je ta številka še višja, v nekaterih drugih okoliščinah predstavljal nogometni klub in hkrati stadion z zvestim in številčnim občinstvom.

OPIS STADIONA

Na Ptuju so leta 1950 obnovili stadion. Takrat je bilo na pokriti tribuni 490 sedežev. Nova montažna tribuna, ki jo je postavila Mestna občina Ptuj, pa je sprejela 598 sedežev.

Danes Mestni stadion na Ptuju sestavljata glavna tribuna na zahodni strani in pomožna (montažna) tribuna na vzhodni strani stadiona. Glavna tribuna je sestavljena iz starega in novega dela tribune. Izgradnjo slednje so dokončali leta 2005, denarna sredstva pa so zagotovili na Mestni občini Ptuj. Travnato igrišče obdaja atletska steza z različnimi atletskimi pripomočki, kar omogoča poleg nogometnih tekem tudi atletske prireditve.

Preden so postavili montažno tribuno, ki je načeloma namenjena gostujočim navijačem oziroma gledalcem, so gostujoče navijače občasno nastanjevali v pravi navijaški kletki. Tako obupnega sektorja za navijače v Sloveniji doslej še nismo videli. Ob našem zadnjem obisku mestnega stadiona na Ptuju sredi poletja je bila ena stranica kletke že odstranjena, čeprav je res, da kletka že nekaj časa ne služi namenu, zaradi katerega je bila postavljena.

Za glavno tribuno je pomožno igrišče z umetno travo in razsvetljavo, kakor tudi približno 100 parkirnih mest na asfaltnem parkirišču. Za golom na južni strani stadiona najdemo manjši semafor, kjer pa stojišč za gledalce ni. Prostora za gledalce ni tudi za golom na severni strani stadiona, kjer je še eno pomožno igrišče z razsvetljavo.

V načrtu bi naj bila gradnja še ene tribune, na mestu, kjer je danes montažna tribuna. Prav tako so v načrtu gradnje reflektorji, ki bi verjetno že osvetljevali igrišče med nočnimi tekmami, če bi se investitor že takoj odločil za take, ki ne bi bili moteči za bližnjo okolico stadiona.

KAPACITETA IN OBISKANOST

Glavna pokrita tribuna sprejme 1.609 gledalcev, montažna pa 598. Skupna kapaciteta tako znaša 2.207 sedežev, po potrebi je na voljo večja kapaciteta stojišč – na levi in desni strani pomožne tribune ter tudi ob glavni tribuni. Za obema goloma prostora za gledalce ni. Skupno kapaciteto lahko zaokrožimo na 3.000.

Po uradnih podatkih Nogometne zveze Slovenije si je tekme Laboda Drave v dosednjih štirih tekmah tekoče sezone na Ptuju ogledalo skupaj približno 2.650 gledalcev. Gre za zelo skromno številko. Stadion praviloma napolnijo le derbiji z NK Maribor. V SNL reviji (2008/09) navajajo kot rekordni obisk stadiona 2.800 gledalcev. Pa vendar jemljemo tovrstne številke z rezervo.

OCENJEVANJE

Sektor za domače navijače: ocena 6 – še prebavljivo

Navijači ptujske Drave – Modri kurenti – navijajo na južnem delu glavne tribune, torej na tisti strani glavne tribune, ki je bliže semaforju. Plusi glavne tribune: gre za pravo tribuno (ne montažno ali še kaj hujšega) s streho, na sektorju ni kletke, dvignjen položaj mogoča boljše spremljanje nogometa na igrišču. Pomanjkljivosti so več ali manj identične tistim na lendavskem in koprskem stadionu. Na sektorju so sedeži z naslonjali, tribuna ni za golom, ni navijaška tribuna, gre celo za glavno tribuno, med igriščem in tribuno je atletska steza.

Sektor za gostujoče navijače: ocena 5 – navijaču neprijazna tribuna

Gostujočim navijačem je načeloma namenjena montažna tribuna. Na njej je nameščenih skupno 598 plastičnih sedežev brez naslonjal. Nekateri bi dejali: boljše to kot nič. Na montažni tribuni vsaj ni neprimernih ograj. Pomanjkljivosti: (samo) montažna tribuna, ni strehe, ni za golom, ni navijaška tribuna, atletska steza med igriščem in tribuno. Do izgradnje prave tribune bo verjetno minilo še nekaj let. Obisk tekem na Ptuju je slab, vendar je potrebno poskrbeti tudi za gostujoče navijače. Napredek je že ta, da ni v uporabi več sramotna navijaška kletka. Če bi bila, bi bil verjetno ptujski stadion že vnaprej obsojen na zadnje mesto naše lestvice slovenskih stadionov.

Izgled stadiona: ocena 6 – še prebavljivo

Ptujski stadion je še eden v nizu nenogometnih stadionov. V bistvu gre za kombinacijo nogometnega in atletskega stadiona. Na prvi pogled stadion deluje lep, moderen, tudi zato, ker so ga pred nekaj leti prenovili, dogradili glavno tribuno, pa tudi atletska steza in pripomočki  so kot novi. Vendar če za trenutek pozabimo na prvi vtis in po videnem potegnemo črto … Stadion nam na kratko nudi za nogometne navijače motečo atletsko stezo, samo eno pravo tribuno, na montažni tribuni, ki ji težko pravimo tribuna, ni strehe, manjkajo pravi navijaški sektorji za goloma. Premalo, da bi lahko bili zadovoljni.

Skupna ocena: 6 – še prebavljivo

Povprečje vseh treh ocen komaj daje slabo oceno 6. To je slovenska realnost. Šele v zadjih nekaj letih smo dobili dva stadiona, na katerih lahko brez sramu gostimo mednarodne tekme. Ocena ptujskega stadiona pade v sivo povprečje slovenskih stadionov. Majhna mesta, mala zainteresiranost za nogomet, premalo interesa pri tistih, ki lahko omogočijo gradnjo nogometne infrastrukture in omejen vir denarnih sredstev preprečujejo izgradnjo čeprav majhnih, vendar sodobnih in lepih stadionov v Sloveniji.

Fotogalerija s tekme med Muro 05 in Primorjem

V fotogaleriji Black Gringosov smo objavili fotografije in video filmček navijanja z nedeljske tekme med Muro 05 in Primorjem. Povezava

Intervju z Green Dragonsi

Leta igranja Olimpije v nižjih ligah so nedvomno pustila svoj pečat tudi na vaši kakovosti in številčnosti. Kako konkretno?
Menimo, da so bila leta v nižjih ligah koristna tako za skupino, kot za vso slovensko sceno. Seveda je izpad derbijev in ostalih večjih (evropskih) tekem poskrbel za določen izpad, a po drugi strani je bil to čas, ko so se razmere znotraj skupine razčistile, ko je prišel čas za novo generacijo, ko se je dotaknilo bistvo ultrasa. Dobra stvar, ki smo jo v letih, preživetih v nižjih ligah pridobili, je konstantnost skupine, manjkajo pa nam presežki. Zmanjšala se je tudi fanatičnost navijanja, kar je posledica tega, da nova generacija kar nekaj let ni imela tekmecev na tribunah. Trenutno stanje lahko primerjamo z leti pred izpadom v 5. ligo, s tem da je na določenih področjih skupina še boljša. Vsekakor pa je problem tudi trenutna začasna infrastruktura, saj že dve leti ne navijamo več za Bežigradom, ki je nedvomno objekt, kjer so možne boljše predstave na tribunah kot na našem trenutnem štadionu v Šiški.

V Ljubljani je novi stadion končno v izgradnji. Kako Dragonsi sprejemate dejstvo, da ste se morali posloviti od Bežigrajskega stadiona? Kako gledate na novi stadion?
V ozadju zgodbe z Bežigrajskim stadionom je boj za domicil oz. prevlado v ljubljanskem nogometu, v kateri je drugi, manjši ljubljanski klub želel onemogočiti Olimpijo na poteh stare slave. Pred leti (ob začetku nastopov Interblocka v prvi ligi) smo bili v prednosti mi (Olimpija), med tem časom so se pozicije tekmeca malo izboljšale, danes pa se spet vidi, da je naša pot in naša zgodba edina pravilna. Ta pot pomeni preporod ljubljanskega nogometa. Tako kot se gradi nova Olimpija, se naj zgradi tudi nov stadion in preteklost naj ostane preteklost, mi pa bomo naredili vse, da Zmajevo gnezdo postane prvi stadion v državi!

Lahko pričakujemo po odprtju novega stadiona tudi dolgoročno občuten dvig zanimanja za Olimpijo v Ljubljani?
Vsekakor. Seveda pa bo moralo infrastrukturi slediti tudi uspešnost kluba in sedaj izgovorov ne bo več. Verjetno bo stadion za slovensko ligo predimenzioniran, ampak cilj mora biti evropska Olimpija, kjer mesto Ljubljana z bazenom 500.000 ljudi mora biti sposobna napolniti 16.000 sedežev.

Kako ocenjujete možnosti napolnitve navijaškega sektorja na novem stadionu?
Nov stadion bo velika priložnost za našo navijaško skupino in velik izziv. Severna tribuna za golom, kjer bomo nameščeni Dragonsi, bo sprejela 4000 navijačev. Seveda je nerealno pričakovati, da bo naša skupina imela toliko članov, vendar pa bomo delali na tem, da bo sektor za golom kraj, kjer se bo dalo nogomet izkusiti v različnih dimenzijah in da bo to najbolj popularna točka celotnega kompleksa. Želimo si, da bi se za golom tudi na najbolj nepomembnih tekmah zbralo 500 navijačev, na velikih tekmah pa še veliko več.

Kako ocenjujete svoje navijanje in delovanje nasploh?
Solidno in konstantno. Da smo veliki, če ne največji, smo dokazali zadnjih 5 let, ko smo se “preganjali” po vaških njivah. Malo skupin je sposobno prerasti klub in mu v njegovih najtežjih trenutkih dati legitimnost ter motivacijo za nov zagon. Malo skupin preživi pot iz 5. v 1. ligo. Danes se pozablja, da smo imeli v peti ligi na gostovanjih povprečje 70-80 ljudi, da smo na domačih tekmah lahko zbrali tudi 650 zeleno-belih ultrasov itd. To so vse kvalitete, ki so nas zaznamovale za naprej. Vsak nam lahko očita kar hoče, a to da smo pravi – ultrasi, nihče! Danes bi lahko izboljšali petje in navijanje, po katerem smo bili znani v preteklosti, povečali prvo ekipo za 10-20 pravih ljudi in malo poboljšali marketing. A vse to so stvari, ki se delajo organsko, po planu. Če se seveda želi, da se stvar ohrani za dalj časa.

Kakšno je vaše mnenje o morebitni selitvi reprezentančnih tekem iz Maribora v Ljubljano? Ste pripravljeni spet prevzeti vodenje in organizacijo navijanja?
Vsekakor bo stadion v Ljubljani nacionalni stadion, saj bo največji v državi in postavljen v metropoli. Je pa Ljudski vrt za razliko izpred 15 let nazaj dokazal, da je zrel, da gosti tudi reprezentanco. Za način vodenja in organizacijo navijanja na stadionu, ki še ni zgrajen, je vsekakor prezgodaj debatirati javno. Absolutno bomo na reprezentanci prisotni tako kot smo vedno bili in smo še vedno, v kakšni obliki in v kakšni številki bo pokazal čas, in odločitev jedra skupine.

Kako boste obravnavali Viole na reprezentančnih tekmah v Ljubljani (če do selitve res pride)?
Do selitve bo zagotovo prišlo. To je dejstvo. Bolj pomembno je to, da se vzpostavi sistem, kako bo razporeditev tekem reprezentance pravičen za vse in da bodo fantje na zelenici deležni najboljše podpore. Viole imajo primat v Mariboru, Green Dragonsi v Ljubljani. Ta stavek bo izhodišče za vse nadaljnje odnose z ključnimi akterji (NZS, druge skupine).

Kaj se je dogajalo na vaši poti do Maribora v začetku avgusta? Zakaj je prišlo do vrnitve celotne skupine nazaj proti Ljubljani?
Nič posebnega. Oziroma nič takega, da bi bili postopki policije upravičeni. Ampak to je pač policija. Trenutno tečejo postopki, ki bodo pokazali, da smo bili oškodovani, a bistvo vsega je v tem, da je derbi zamujen in da si je večina ljudi že vzpostavila svoje mnenje o zadevi. Žalostno je, da nekateri bolj verjamejo represivnim organom te države kot navijačem, a očitno slovenska privoščljivost nima meja. Mi se zavedamo, da je represija povsod prisotna in da se vsaka skupina z njo sooča na svoj način. Aktivnosti drugih skupin ne komentiramo, medtem ko se proti njej borimo učinkovito. Primer iz prejšnjega tedna je kazenska ovadba s strani tožilstva proti dvema policistoma, ki sta posredovala leta 2006 v Tivoliju na tekmi proti AEK-u. Policisti, ki so bili v Štorah na vlaku, so skoraj že vsi izgubili službo, prav tako pa ne mine večja tekma v Tivoliju, ko ne bi bili razbita ali napadena policijska vozila. So načini boja proti represiji, ki prinašajo tudi rezultate, a ti seveda niso tako vidni in mi jih ne izpostavljamo javnosti. Je pa to boj, ki traja in kjer absolutnega zmagovalca nikoli ne more biti.

Komentar internetnega molka vaše skupine …
Naša skupina je orala ledino interneta v navijaštvu. Ko je bilo na območju Slovenije registriranih 1000 internetnih strani (leto 1996), smo mi imeli svoj page. Med prvimi, če ne prvi, smo imeli forum, ki je bil središče takratne interaktivne navijaške scene. A vsi ti dosežki naši skupini niso pomagali v smislu boljše podpore našemu klubu, zato se je energija in trud članov skupine iz pisanja vpisov preusmerila na tribuno in k grupi sami. Internet in predvsem forume dojemamo kot nujno zlo navijaštva, ki pa niso produktivni. Prepucavanja na nivoju kot je, vsekakor niso navijaška zadeva, ampak problem mladine, ki namesto, da gre skupaj pred blok odšpilat fuzbal, ali pa na pir, obvisi pred ekranom in drka nad odličnimi posnetki tujih skupin ali lastne grupe. Kdor piše kot »predstavnik« ali član GD, vsekakor ni pri koritu v naši skupini in je, ali samo občasni spremljevalec ali pa še to ne.

Kakšno je vaše največje število navijačev na tribuni ter povprečje doma in na gostovanju v zadnjem letu. Koliko ljudi šteje jedro skupine?
Največ nas je bilo verjetno leta 2001 na tekmi, ki je odločala o prvaku. Takrat so ocene oz. razdeljene karte dosegle številko 1500, s tem, da je ob zaprtju tribune E vsaj 200 ljudi odšlo na A tribuno. A to je zgodovina in to se zgodi vsakih deset let in ni realni pokazatelj številke GD. Doma se nas zbira med 150 in 200 medtem, ko nas je le redko na gostovanjih manj kot 50. Jedro skupine šteje med 30 in 40 člani skupine. Smo pa v preteklem letu organizirali dve, za nas večji gostovanji, obakrat smo presegli številko 300.

Prihajajo člani skupine približno enakomerno iz različnih predelov mesta in okolice, ali kakšni predeli prednjačijo po višji oziroma nižji številčnosti?
Načeloma je porazdeljenost po mestu in okolici kar uravnotežena. Zadnja leta opažamo manj članov iz strogega centra Ljubljane, kar je logična posledica dražjih stanovanj, veliko več pisarn in povprečni ultras prihaja prej iz bloka kot iz elitne soseske, kar center našega mesta vedno bolj postaja.

Komentar slovenske navijaške scene in skupin …
Saj vse piše na internetu. Če ocenjujemo zadnje leto, je evidentno, da so naši »prijatelji« iz druge strani Trojan naredili velik naskok, kar se tiče številčnosti. Ali je to delo za naslednje generacije ali bo ob spremenjenih okoliščinah sledil drastičen padec, ne moremo govoriti, ker zadev ne poznamo dovolj dobro. Vsekakor so tudi njihove predstave dodatni motiv za delo naše skupine. Celjani so resna skupina, ki proti pričakovanjem še vedno vztrajajo. Njihov problem je predimenzioniran stadion, drugače pa so za slovensko sceno zelo pozitivna skupina. Gorgone konstantni, a taki so bili tudi Terror Boysi pred leti. Pohvalili pa bi lahko Black Gringose, ki so v zagonu in upamo, da bo njihova zgodba dolgoročna, a malo pretiravajo s svojimi fotografijami. Očitno hočejo nadomestiti vse prejšnje sezone, ko jih je bilo na internetu občutno manj. Pazijo naj samo na njihov odnos do »našega« trenerja njihove ekipe.

Scena obstaja in se razvija, giba. Ne glede na to, kakšna je – je naša in kot tako jo moramo sprejemati. Marsikaj bi lahko bilo bolje, a če bo vsak gradil na sebi, bo še največ naredil za njo, ne pa da drugim razlaga kaj in kako.

Kako ocenjujete vaše navijanje na treh frontah (nogomet, hokej, košarka)? Kako je številčno porazdeljeno članstvo pri vsakem posameznem športu?
To je še ena naša posebnost in nanjo smo lahko ponosni. Verjetno sta tudi košarka in hokej »kriva«, da včasih predstave na fuzbalu niso boljše, a po drugi strani nam tudi te tekme dajejo dodaten zagon, nove člane, ki se jih potem preusmeri v ultras vode itd. Na evroligi se nas zbira med 350 in 450 vsaka dva tedna. Na hokeju smo prisotni vedno, “furanje” hokeja smo predali mlajšim, ki se učijo za prihodnost. Številka se giba med 400 na Jesenicah, do 50 na manjših tekmah. Nekateri hokejski fanatiki celo hodijo po širni Avstriji in podpirajo naš klub. Vsekakor sta oba druga športa za skupino pomembna, a le en je kralj – nogomet. Število članov je porazdeljeno na vse športe približno enako.

Kakšno je vaše stališče do (pod)grup večjih skupin v Ljubljani pa tudi nasplošno? Kako gledate na dejstvo, da nekateri ne navijajo za klub v svojem mestu?
Te podgrupe v Ljubljani ne obstajajo. Nekaj let nazaj je bilo v porastu nošenje šalov C. zvezde predvsem med mladino, a je naš takratni YC v pol leta uredil situacijo. Danes bo viden šal kakšnega drugega kluba v Ljubljani (predvsem iz bivše skupne države) samo opomin, da tu še obstaja ogrožena vrsta, ki je tik pred izumrtjem. Prav tako ne moremo govoriti o podskupinah, ker je vsem, ki nekaj vedo o navijaštvu jasno, kaj naj bi to pomenilo. BBB Ljubljana smo zaplenili štiri transparente pa so vsakič naredili novega. Toliko o resnosti. Časi so se spremenili in trenutno je v Ljubljani Olimpija številka ena in če bo vse potekalo tako kot sedaj (tudi kar se tiče ponudbe za navijače), bo Ljubljana še bolj zelena.

Kakšna je vaša vizija in katere cilje boste poskušali doseči?
Vsekakor povečati številko. To je primarni cilj, ki ga bomo skupaj z infrastrukturo, uspehi in predvsem našim trdnim delom uspeli uresničiti v prve pol leta na novem stadionu. V zadnjih letih smo pridobili kvaliteto dela, mlajši vodje izkušnje, skupina spoštovanje vseh struktur v klubih in to so sestavine za uspešno realizacijo. Na daljši rok pa gledamo predvsem v smislu, da bodo menjave generacij čim manj turbolentne in opazne na delovanju skupine, da bomo še vedno korak pred represivnimi organi in, da Ljubljana postane še bolj vroč teren za vse naše navijaške rivale!

In za konec še najbolj aktualen dogodek. V nekaterih medijih so odkrito namigovali, da ste Green Dragonsi povezani z gnojnico, ki jo je nekdo razlil po stadionu v Spodnji Šiški, noč pred ljubljanskim derbijem med Interblockom in Olimpijo …
Neposredne povezave ta “akcija” z GD nima, je pa to še en pokazatelj kako nepriljubljen je Interblock v Ljubljani. Marsikomu, ki je s srcem v športu in nogometu, se zagabi odnos in mentaliteta Interblocka, ki zagovarja tezo, da se vse in vsakega kupiti, medtem ko naj bi bili ultras navijači največji plevel družbe in nogometa!

Spopad Markov in Gringosov na tribunah

Black Gringosi so na nedeljski tekmi proti Primorju slavili polnoletnost. Ustanovljeni so bili 1. septembra 1991 na domači tekmi proti največjim konkurentom – sosednjim Beltincem. Na prvi spopad med skupinama v beltinskem Športnem parku je bilo potrebno počakati naslednjo tekmo med Muro in Beltinci, ki je bila odigrana marca 1992.

Članek o tekmi, objavljen v Ekipi, 1. aprila 1992:

Fotogalerija Black Gringosov:

http://www.fotoultras.si/navijaske-skupine/black-gringos/sezona-199192

Fotogalerija Markov:

http://www.fotoultras.si/navijaske-skupine/ostale-skupine/marki/sezona-199192

17. številka Kotička za navijače

Datum izida: 1. april 1992

« Prejšnja stran — Naslednja stran »