Nove fotografije Viol s finalne pokalne tekme med Mariborom in Domžalami (2010)

V fotogalerijo Viol s finalne pokalne tekme med Mariborom in Domžalami (8. maj 2010) smo dodali fotografije agencije Sportida.

Intervju s Celjskimi grofi

Celjski grofje so eden od pobudnikov borbe proti zakonu o navijačih. Način borbe proti navijačem že dolgo ne poteka po pravnih okvirih, ki jih predvideva naša zakonodaja. V izrazoslovju naših politikov bi lahko rekli, da na stadionih pač prihaja do kolateralne (postranske) škode – in to so tudi navijači, ki z očitanimi kršitvami nimajo nič skupnega; “organi reda in miru” jih preprosto prisilijo v vlogo postranskega oškodovanca zato, ker so bili ob napačnem času na napačnem mestu. Ob napovedanem sprejetju posebnega zakona o navijačih bi kršenje z ustavo zagotovljenih pravic dobilo pravi razmah in temu se je potrebno postaviti po robu z vsemi sredstvi. V tem kontekstu so Celjski grofje pozitiven primer tudi na širšem geografskem prostoru. Tudi zgolj površnemu opazovalcu navijaške scene je danes verjetno jasno, da so lahko v tem, v čemer so Celjski grofje kot skupina uspeli, drugim skupinam za vzor in posnemanja vredna skupina.

Kako ocenjujete vašo skupino v minuli polsezoni?
Mi smo zelo zadovoljni. Imamo lepe spomine na Srbijo na Marakani, Olimpijo v pokalu in v ligi na Stožicah in doma, Ferske otoke na Stožicah …

Kakšna je bila obiskanost vaše tribune v jesenskem delu sezone, tako doma kot na gostovanju in na tekmah reprezentance Slovenije?
Dobra.

Kateri so razlogi za upad vaše številčnosti na zadnjih tekmah?
Naša številčnost na zadnjih tekmah je čisto OK. 80 CG na gostovanju v Kopru in 50+ v polarnih razmerah doma proti predzadnjemu Primorju pred dobrimi 150 gledalci na celotnem stadionu. Ob tem, da je NK Celje zadnji na lestvici in igra porazno ter ni nobenih ambicij in motivacije v klubu. Mi smo skupina, ki na tribuni šteje od minimuma 50 do maksimuma 200 članov. Več nas ni. Ne vemo kakšne cifre pričakujete od nas! Hvala bogu, da med nami ni derbi navijačev in tisti, ki pride med nas na sever se tudi v mestu in med tednom deklarira kot Grof. To pa v Celju ni tako enostavno. Glede na situacijo v klubu in mestu delamo čudeže.

Kakšne načrte imate za spomladanski del sezone?
Delalo se bo od tekme do tekme – lepo po vrsti in ne bo se obremenjevalo z drugimi skupinami in rezultati našega kluba. Samo mi in grupa, ki jo poskušamo spremeniti v nekakšen klan oziroma družino tudi izven nogometa. Samo tako bomo lahko preživeli, ker drugače nas bosta represija in nerazumevanja okolja uničila.

V kakšnih odnosih ste z upravo kluba?
To je popolna katastrofa in apatija, ker je razsulo v samem klubu. Upamo, da se bomo že nekako s skupnimi močmi prebili iz slepe ulice. Mi drugega matičnega kluba in tribune nimamo – prav tako kot uprava nima razen peščice simpatizerjev in sorodnikov drugih navijačev na stadionu. Ostali so jim samo Celjski grofi, vse ostalo je zapustilo klub. Podrobnosti, kaj se dogaja na relaciji uprava-igralci-CG, niso za javnost.

V jesenskem delu prvenstva je bilo v ospredju zavzemanje proti posebnemu zakonu o navijačih. Kako komentirate dejstvo, da se je uspelo trem največjim skupinam dogovoriti o enotnosti? Kakšno je vaše mnenje o učinkih in o stvareh, ki jih je še potrebno izpeljati?
Mi bomo vedno podprli dogovore, ki koristijo slovenski navijaški sceni. In mislimo, da je enotnost vseh slovenskih ultrasov v boju proti represiji prvi predpogoj, da scena preživi.

Solidarnost, ki jo kažete do navijačev drugih klubov, je vsekakor vredna posnemanja tudi drugih navijaških skupin …

Kljub temu, da odločno obsojamo uporabo nožev med navijači, smo solidarni s člani navijaških skupin v zaporih, ki se jim sodi na montiranih sodnih procesih ter se jih obsodi na pravno absurdno visoke kazni samo zato, ker so navijači.

Pregled jesenskega dela sezone 2010/2011(manjkajo fotografije iz 1., 2., 3., 4., 10., 11., 18. in 19. kroga)

Intervju z Red Devilsi

Primorska je v jesenskem delu sezone doživela preporod navijaških skupin, saj so se dokončno prebudile nekoč že aktivne skupine v Kopru, Novi Gorici in Ajdovščini. Ali bo ta prebuditev trajna ali zgolj trenutna, ne bo odvisno le od volje in načina dela navijaških skupin samih, ampak tudi od uspehov klubov. Slednje velja še posebej za ajdovsko navijaško skupino Red Devils, saj so nogometni javnosti dobro znane težave s plačilno sposobnostjo nogometnega kluba Primorje. Kljub tem težavam so jeseni v Ajdovščini končno le “odprli” prenovljeni stadion, kar je bila več kot dobrodošla popotnica za nov začetek ultras skupine v Ajdovščini.

Odločili ste se za reorganizacijo skupine. Kateri so razlogi za to?
Poglavitni razlog je brez dvoma dejstvo, da je klub brez navijačev le senca tistega, kar bi sicer lahko in bi moral biti. V zadnjem času se je (po več sušnih letih) vidno povečalo zanimanje tako za NK Primorje kot tudi za navijanje, in edino kar smo lahko v takem trenutku storili, je bilo zgrabiti priložnost in pustiti, da se stvari odvijajo od tega trenutka naprej. Tekma proti Gorici je bila za nas prelomnica na poti do vzpostavitve navijaške skupine, saj se je prav zaradi atraktivnosti nasprotnika (primorski derbi) uspela zbrati dovolj velika skupina, da je bilo sploh mogoče nadaljevati z navijanjem na naslednjih tekmah. Najboljši razlog za organizacijo smo dobili na tekmi proti Mariboru, ko so se naši igralci med tekmo obračali na nas in nas prosili za še glasnejšo podporo. Za nas je to najboljša potrditev, da je to, kar poskušamo izpeljati, vredno truda, kar je bil v zadnjih letih morda največji razlog, zakaj se reorganizacija ni zgodila že prej. S to potrditvijo smo vsekakor dobili novega zagona, ker verjamemo, da naše delovanje dejansko nekaj doprinese k predstavam igralcev na igrišču in posledično uspehom kluba.

Kako to, da ne hodite na gostovanja? Menite, da je reorganizacija uspela? Kako gledate na to?
Žal smo trenutno v fazi, ko še vedno sestavljamo trdno okostje skupine. Kot ste lahko sami videli, smo z delovanjem začeli pozno v jesenskem delu, ker pred tekmo z Gorico nekega posebnega zanimanja za dejansko reorganizacijo sploh ni bilo. Posledično je bil naš cilj najprej vzpostaviti kolikor toliko uspešno domačo bazo navijanja in se v spomladanskem delu nato osredotočiti tudi na gostovanja. Na tekmo v Kopru se je tako po lastni iniciativi odpravilo nekaj naših članov, kar je po našem mnenju za začetek zadovoljiva popotnica za nadaljevanje sezone (vsaj po naših standardih).

O tem, ali je reorganizacija uspela ali ne, bo odločil čas, iz preprostega razloga, ker reorganizacija še vedno poteka. Trenutno smo točno tam, kjer smo realno lahko, to je na samem začetku, začenši z nule in samo z iniciativo skupinice, ki ji (za razliko od mnogih sovaščanov) ni pod častjo izgubljati glasu in živcev za ljubljeni klub. Brez pomena je poudariti, da je pred nami še ogromno truda, trdega dela in tudi požrtvovalnosti, če naj se uveljavimo kot stabilna ekipa z močno bazo članov. Za zdaj je naš moto: ˝Malo nas je, vendar smo!˝ in mislimo, da je v tem trenutku to tudi najpomembnejše, namreč da se je v glavah Ajdovcev končno nekaj premaknilo in začelo počasno pot do reorganizacije. Zavedamo se, da je vsak začetek težak, naš morda še toliko bolj, ker smo z organizacijo začeli skorajda brez podpore prejšnje generacije navijačev, z močno pomlajeno ekipo in predvsem v času ko našemu klubu ni postlano z rožicami … Vendar upamo, da se bo naše delovanje nadaljevalo s pozitivnim zagonom, ki bo v prihodnosti pomenil tako prepoznavnost kot tudi stabilnost.

Kakšni so vaši odnosi z vodstvom kluba?
Z vodstvom imamo zaenkrat zelo dobre odnose. Zaradi nekdanjih zamer in nasprotij med našimi predhodniki in upravo je bilo že v začetku reorganizacije jasno, da na podporo nekdanjih članov (vsaj dokler ostaja uprava ista) ne bo mogoče računati. To seveda pomeni, da je ekipa postavljena pred težko nalogo, tako pomlajevanja in večanja članstva, kot tudi vzpostavljanja novega odnosa z vodstvom kluba. Dejstvo je, da se uprava nikoli ne bo povsem strinjala z ultras mentaliteto navijaške skupine, kar posledično pomeni, da se tudi skupina ne bo vedno strinjala z zahtevami in pričakovanji uprave. Žal trenutno nismo v položaju, ko bi lahko na upravo vršili kdovekakšen pritisk z našimi željami, saj je naš poglavitni cilj razviti se za trenutke, ko bomo dovolj močni za uveljavljanje naših predlogov/zahtev. Morda je prav zaradi tega uprava do nas sploh našla posluh, saj za zdaj še nismo premikali mej njene ˝konzervativnosti˝. Potrebno pa je poudariti, da je trenuten dialog med upravo in navijači na dovolj visokem nivoju, da nas navdaja z optimizmom pred prihajajočim pomladanskim delom sezone. Če nam k sodelovanju uspe pritegniti še vsaj del nekdanjih članov skupine, si lahko obetamo lep(š)e čase.

Kako ocenjujete vašo skupino od reorganizacije pa do konca polsezone?
Ocena je pač primerna fazi razvoja v kateri se nahajamo. Začeli smo praktično iz niča, smo mlada, neizkušena skupina, ki ji mora biti cilj učiti se od večjih in starejših skupin, tako v Sloveniji kot tudi v tujini. Žal nam je uspelo prisostvovati na le treh tekmah jesenskega dela prvenstva, kar pa je v vsakem pogledu večkrat kot v zadnjih 5 letih skupaj. Za nas je najpomembneje, da se je končno nekaj dejansko storilo tudi na terenu in ne samo v glavah oziroma besedi. Pred sezono je sicer obstajala ideja o reorganizaciji, vendar je na žalost do sredine jesenskega dela vse skupaj ostala le želja peščice. Na nas je morda najbolj odklonilno vplivala odklonitev pomoči (v smislu priključitvi k dejanskemu navijanju) s strani članov pretekle generacije, ki ostajajo v sporu z upravo. Kljub temu ostajamo v stiku, saj se zavedamo pomena njihovih nasvetov tako o organizaciji navijanja kot tudi o ostalih elementih navijaštva (transparenti, zastave, koreografije …). Menjava generacije je težka, vendar lahko zaradi zagnanosti mlajših članov v prihodnost zremo z optimizmom.

Kakšna je bila obiskanost vaše tribune v jesenskem delu sezone, tako doma kot na gostovanju in na tekmah reprezentance Slovenije?
Nikoli si nismo delali utvar, da bo na naših tekmah tribuna pokala po šivih. Majhno mesto, majhna skupina. V teh par krogih od reorganizacije nam je uspelo vzpostaviti solidno jedro skupine, ki ga tvori od 15 do 20 posameznikov, ki so bili prisotni na obeh domačih tekmah proti Gorici (20) in Mariboru (25). Na gostovanje v Koper se je odpravilo približno 15 posameznikov, kar pomeni, da trenutno tekme redno obiskuje približno 20 članov. Na tekmah reprezentance smo bili prisotni vedno, bodisi kot posamezniki, bodisi kot manjše skupinice. Nekaj starejših članov jo je podpiralo že na tekmah prejšnje generacije. Normalno je, da se je zanimanje za reprezentančne tekme predvsem pri mladih članih močno povečalo z uspehi v zadnjih letih. Tako smo bili prisotni na vseh domačih tekmah od Poljske naprej, nekaj naših članov pa se je udeležilo tudi tekem v tujini (San Marino, Slovaška …).

Kakšne načrte imate za spomladanski del sezone?
Poglavitni načrt je v bistvu pospešiti potek reorganizacije z vsem, kar le-ta vključuje. Brez dvoma je prioritetni pogoj za uspeh pridobitev novih članov in utrditev dosedanjih kot jedro, ki bo za zgled novincem. Zaradi (glede na siceršnji izgled) presenetljivo dobre akustike prenovljenega stadiona, mislimo, da je naš glavni adut (vsaj na domačih tekmah) glasnost navijanja, pod pogojem, da je tudi zastopanost skupine zadovoljivo velika. Delati bo potrebno predvsem na publiciteti in ozaveščanju, pokazati ljudem, da je se je vredno vključiti v navijaško skupino, saj s tem odkrito izraziš podporo in pripadnost tako klubu kot tudi mestu samemu.

Izgled same tribune bo potrebno nadgraditi z novimi transparenti, zastavami itd., brez dvoma pa bodo več pozornosti deležne tudi koreografije, katere smo v jesenskem delu zanemarili na račun osnovnejših prvin navijaštva (pesmi, transparenti …). Izdelava novih šalov, majic ter ostalih tovrstnih izdelkov se seveda prav tako nahaja visoko na seznamu.

Kako ste zadovoljni z novim stadionom? Funkcionalnost? Ste zadovoljni s svojim sektorjem (in tudi zgostujočim)? Ste ga sami izbrali ali so vam ga določili? Bi želeli biti na katerem drugem sektorju? Bi želeli kaj na stadionu spremeniti?
Kot navijaška skupina s stadionom seveda ne moremo biti brezpogojno zadovoljni, iz več razlogov. Sektor na katerem smo tenutno nastanjeni (resnici na ljubo je to edini sektor na stadionu, ki je v danih razmerah sploh primeren za naše delovanje), nam je izbrala uprava. Zato se je seveda brezpredmetno pritoževati, vendar še vedno ostaja želja po lastnem sektorju za golom, kar pa je (na žalost) zaradi trenutnega stanja kluba (tako finančnega kot tudi obiska na samih tekmah) nemogoče pričakovati v bližnji ali malo daljnji prihodnosti. Stadion je tudi kar se tiče gostoljubnosti za navijaške skupine nasploh načrtovan precej neracionalno in nepremišljeno, saj je postaviti sektorja za domače in gostujoče navijače na isto tribuno vedno velik rizik. Dejstvo pa je, da se moramo v danih razmerah zadovoljiti s trenutnim sektorjem, konec koncev nam vsaj na vreme ni potrebno računati pred pripravo koreografij.

Kar pa se samega izgleda in funkcionalnosti stadiona tiče, nas (večino) moti predvsem (poleg že omenjenega ´ne´obstoja tribune za golom) barva stolov in fasade. Res je, da je občinska barva zelena, vendar se tu gre za prezentacijo kluba, poglavitno pri tem pa je, da se klub promovira v klubskih barvah. O izgledu glavne tribune naj presodi vsak zase …

V jesenskem delu prvenstva je bilo v ospredju zavzemanje proti posebnemu zakonu o navijačih. Ali podpirate boj proti zakonu? Kako komentirate dejstvo, da se je uspelo trem največjim skupinam dogovoriti o enotnosti? Kakšno je vaše mnenje o učinkih in o stvareh, ki jih je še potrebno izpeljati?
Zakon o navijačih je le še ena v vrsti novotarij, ki naj bi ˝pozitivno spremenili izgled˝ nogometa. Kot ostale skupine smo tudi sami mnenja, da je tak zakon nefunkcionalen, predvsem pa nepotreben, zato ga tudi zavračamo. Na našo nesrečo je vodstvo kluba striktno naklonjeno sprejetju zakona, kar seveda pomeni, da si lahko v prihodnosti obetamo neljube konflikte med upravo in navijači, česar pa si nikakor ne želimo. Naš cilj je podpirati klub, nikakor pa ne pod pogojem, da se preusmerimo v ˝fan˝ tip navijaštva. Zato lahko samo upamo, da bo dialog z upravo ostal na trenutnem zelo visokem nivoju ter da nam uspe najti vzporednice z njenimi zahtevami in našimi željami.

Komunikacija med navijaškimi skupinami je nujna, če naj slovenska navijaška scena sploh preživi. Dialog in dogovor med tremi največjimi skupinami pa je prvi in morda najpomembnejši korak proti dosegu skupnih ciljev vseh navijačev. Dejstvo je, da je potrebno proti zakonu nastopiti enotno in z istimi pravili oziroma spoštovanjem medsebojnih dogovorov. Večje skupine so tu seveda zgled manjšim.

Spomladi torej kljub težki situaciji v nogometnem klubu nadaljujete z reorganizacijo …
Spomladanski del prvenstva bo pokazal, ali imamo v svojih vrstah dovolj duha za uspešno reorganizacijo. S trenutno vznesenostjo, trdim delom in malo sreče lahko dosežemo veliko. Če se v tem času spremeni tudi vsem dobro znana situacija v klubu, si lahko obetamo lepših časov za ajdovski nogomet. Našim igralcem bi radi sporočili, da se zavedamo njihovih težav in jih zato še toliko bolj podpiramo, saj je igrati na visokem nivoju brez zagotovljene redne plače nemogoče.

Pregled jesenskega dela sezone 2010/2011

Intervju z Violami

Potem ko so se tekme reprezentance preselile iz Ljudskega vrta v ljubljanske Stožice, je stadion Ljudski vrt občutno manj obiskan. Jeseni izstopajo domača tekma proti Olimpiji ter evropski tekmi proti Hibernianu in Palermu v Ljudskem vrtu, iz navijaškega vidika pa neprecenljiva gostovanja na evropskih tekmah in seveda gostovanja z reprezentanco Slovenije. Bolj od tega pa je letošnjo jesen zaznamovala borba proti napovedanemu posebnemu zakonu o navijačih. Viole so bile med pobudniki borbe proti še enemu nesmislu naše “pravne” države.

Kako ocenjujete vašo skupino v minuli polsezoni?
Čisto OK; ko je bilo potrebno, se je skupina vedno izkazala in tekme oddelala tako kot se spodobi.

Kakšna je bila obiskanost vaše tribune v jesenskem delu sezone, tako doma kot na gostovanju in na tekmah reprezentance Slovenije?
Glede preprezentance nimamo kaj dosti za povedati, ena tekma v Ljubljani, ena v Mariboru. Ne štejemo žabarskega praznika in otvoritve Stožic ter s tem prijateljsko tekmo reprezentance, ker to nima veze z Violami, to je žabarski praznik in mi nimamo tam kaj za počet na otvoritvi njihovega stadiona. To je njihova polomija pa naj slavijo. Kakšen spektakel je bil, se je videlo.

V Ljubljano na kvalifikacijsko tekmo nismo šli organizirano, ker se je ekipa že prej odpravila na gostovanje v Estonijo in v Ljubljani so bili samo posamezniki. Glede kvalifikacijske tekme v Mariboru pa – vse se je videlo.

Na prvenstvenih tekmah prihaja do velikega razpona. Tudi če južna tribuna včasih bolj sameva, smo za naš prostor velika skupina in tako so tudi nihanja v cifrah od 10 pa do čez 1000 tako doma kot na gostovanjih, kar pa vseeno ni realnost. Ampak vseeno – priti slabih 1500 ljudi čez teden v Stožice je znanstvena fantastika za naš prostor. Koliko je to dobro, je po drugi strani zopet slabo za samo grupo, ker dosti ljudi boli kurac za nekakšen Rudar, Primorje itd.

Jedro in hrbenico grupe pri nas že desetletje sestavljajo isti ljudje in mislimo, da je to ravno naša največja prednost v primerjavi z ostalimi.

Za NK Maribor in posledično tudi za vašo skupino je bilo leto 2009 odlično. Pred dobrim letom dni je sledil očiten padec številnosti. Razloge za upad ste omenjali že v zadnjem intervjuju. Po superiornosti NK Maribor to jesen smo pričakovali bolj popolnjeno tribuno. Kateri so razlogi in kakšno je vaše stališče o tem?
Del odgovora leži že v odgovorih na prejšnje vprašanje. Torej, ko je potrebno, je folk tu, vseeno so se pa ljudje pri nas nekako zasitili vsega dobrega kar smo doživeli z NK MB letos poleti in težko se je potem spuščat na nivo slovenskih prvoligašev. Sama tekma z Triglavom pa res ni realnost, saj so še uro prej vsi dvomili, ali bo ali ne bo tekma, ker so bile nekatere tekme že prestavljene in to je vse v bistvu. Ne pozabiti, da smo v jesenskem krogu že peljali 70 ljudi na gostovanje v Domžale, pa smo se malo dalje od Celja morali obrniti, ker je bilo javljeno, da ni tekme zaradi ekstremnih vremenskih pogojev.

Kakšne načrte imate za spomladanski del sezone?
Ni nekih posebnih načrtov, prepričani smo, da bo naša tribuna dosti bolj obiskana kot je bila jeseni ,saj enostavno vsem ljudem, ki so povezani z NK MB prav paše nekakšna pavza, spomladi pa so zopet vsi žejni in lačni tekem in nove “kante” v naši vitrini.

V jesenskem delu prvenstva je bilo v ospredju zavzemanje proti posebnemu zakonu o navijačih. Kako komentirate dejstvo, da se je uspelo trem največjim skupinam dogovoriti o enotnosti? Kakšno je vaše mnenje o učinkih in o stvareh, ki jih je še potrebno izpeljati?
Vsekakor je uspeh že, če smo spili rundo skupaj za mizo, kaj šele, da so se vse naše navijaške skupine držale dogovora, ki smo ga v Celju sklenili VM, GD in CG (edino Koprčani so igrali neke izjeme, ampak so kasneje plačali za to). Tudi sami nismo imeli blazno velikih pričakovanj glede tega, definitvno smo z idejami, ki smo jih sklenili na sestanku, navijači dali ljudem, novinarjem in politikom za razmisliti in ni bilo medija, ki ne bi poročal o združenju slovenskih navijačev v borbi proti zakonu o navijačih. Glede akcij, ki jih je potrebno izpeljati v prihodnje, pa se bomo zopet, če bo potrebno, vsedli za mizo, ali pa zavrteli telefone. Vsekakor se nismo zaustavili in rekli konec je … šele začetek je.

Tekme reprezentance so se dokončno preselile na nov stadion v Stožicah. Kako komentirate navijaško tribuno na tekmah reprezentance in funkcionalnost stadiona v Ljubljani?
Naša skupina ni nikoli imela nič proti, če se tekme igrajo v Ljubljani, torej je naše stališče nespremenjeno. Navedli smo že razloge, zakaj nismo bili organizirano na kvalifikacijski tekmi reprezentance. Sodeč po informacijah pa je ta “navijaški” sektor polom. Upamo, da bo bolje proti Italijanom, ko bomo najverjetneje prevzeli organizacijo navijanja na navijaškm sektorju.

Vsaki komentarji glede funkcionalnosti Stožic so brezvezni in nepotrebni.

Kako komentirate razcvet navijaških skupin v ostalih slovenskih mestih?
Nad razcvetom smo presenečeni.

Pripravljate kakšne aktivnosti v zvezi s 50-letnico kluba?
Aktivnosti so v teku in bi rekli: se dogaja. Pripravili smo tudi odličen ambient pred in v SNG-ju v Mariboru na svečani prireditvi ob 50 letnici kluba.

Pregled jesenskega dela sezone 2010/2011 (manjkajo fotografije 1., 3., 7., 8. in 12. kroga )

[fotoultras]DaChHsx6frM[/fotoultras]

[fotoultras]0fUYjubOgds[/fotoultras]

[fotoultras]8xeHGFtWz7c[/fotoultras]

[fotoultras]tvxF1oIGhTI[/fotoultras]

[fotoultras]phtT5wFTq1c[/fotoultras]

[fotoultras]WzGH1wXNIa8[/fotoultras]

[fotoultras]WnVkFd47eGc[/fotoultras]

Intervju z Green Dragonsi

Dragonsi doživljajo v zadnjih letih korenite spremembe. Najprej administrativna selitev Olimpije iz prve v zadnjo ligo, potem selitev nazaj v prvo ligo, spremembe imena nogometnega kluba, eliminacija stadiona za Bežigradom, “domovanje” na stadionih v Spodnji Šiški in v Domžalah, menjave vodstvenih struktur nogometnega kluba ter navsezadnje selitev v nov dom na Stožicah, ki pa ni moglo brez hladnega tuša – personalizacij na lastnem stadionu. In pri tem se tistega, na kar bi se sicer orientirali v normalnih razmerah – navijanja na tribunah – nismo še niti dotaknili. Vse omenjene spremembe niso bile dobrodošle, še več, prinesle so kar nekaj izrazito negativnih posledic, ki jih je utrpel tako klub, dobro ime kluba, kakor tudi navijaška skupina. Tako se – po besedah Dragonsov – morajo zopet bolj ukvarjati z vsem ostalim, samo z navijaštvom ne.

Kako ocenjujete vašo skupino v minuli polsezoni?
Naše preteklo delo označujemo z besedo solidno. Imeli smo nekaj zelo dobrih predstav, ki so bile boljše od preteklih let. Opazno se je povečalo tudi število članov, izboljšali smo marketing (šali, majice, kape, obeski za ključe, vžigalniki). Predvsem otvoritev novega stadiona in dvorane sta prinesli v skupino novo dimenzijo delovanja. Nekaj se je delalo tudi na izgledu tribune, izdelali smo nekaj novih dvodržnjakov, si malo preuredili sever, migali smo tudi po blokovskih naseljih, kjer je več naših grafitov. V prihodnosti pa moramo poskrbeti tudi za nove transparente.

Kakšna je bila obiskanost vaše tribune v jesenskem delu sezone, tako doma kot na gostovanju in na tekmah reprezentance Slovenije?
Vsekakor smo kar na nekaj tekmah dosegli številke, ki so glede na rang (uspehe) tekmovanja in nasprotnike vsekakor pozitivno presenetile. Izstopali so seveda derbiji doma (1000+) in v gosteh (280), domača, otvoritvena tekma proti Kopru (750), proti Domžalam (400) na nogometu. Prav tako nas je na vsaki tekmi košarke nad 400, kar seveda ob rezultatih in polni dvorani ni težko doseči. Zaradi prehitrega izpada v Evropi ni bilo odmevnejših gostovanj po tujini, po kar nekaj naporih pa nam je le uspelo priti v Široki (en avtobus). Prav tako smo bili v Milanu (30), Atenah (10) in pred novim letom bomo še v Valencii (10-15).

Ostala gostovanja po Sloveniji so se na našo žalost zaradi mnogih razlogov malo slabše oddelala (razen recimo Kopra), a skoraj ni tekme, kjer nas ne bi bilo. Številke se v povprečju gibajo med 30-40.

Kateri so po vašem mnenju razlogi za nihanja obiskanosti na zadnjih nogometnih tekmah?
Ob takem delu nogometnega kluba, slabi organiziranosti prireditev in rezultatih je navijačev in gledalcev na Stožicah še veliko. Klub želi umetno ustvarjati videz, da ime Olimpija nekoga še zanima – to jim uspeva z brezplačnim razdeljevanjem več tisoč vstopnic. Nas se na manjših tekmah zbira okoli 100 (v povprečju vseh tekem veliko več). S tem seveda nismo najbolj zadovoljni, ampak ob nenehni borbi proti personalizaciji (vsako tekmo želijo podatke od članov, zato smo tudi bojkotirali eno tekmo – doma Celje) je težko pridobiti nove in nove ljudi za navijanje na severu. Ob urejenih in normalnih razmerah bi nas bilo brez problema vsako tekmo 300, tako pa se moramo zopet bolj ukvarjati z vsem ostalim, samo z navijaštvom ne. Druga zadeva, ki pa jo moramo nujno omeniti, pa je tudi to, da ko gledamo obiskanost tudi drugih tribun v novembru, je povsod opaziti močan upad obiska. Ob minusu in vprašanjih, ali se bo tekma sploh igrala, je težko pripeljati zadovoljive številke navijačev na tribune. A kaj, ko se pri nas nogomet v Ljubljani ne igra za navijače.

Kakšne načrte imate za spomladanski del sezone?
Predvsem delati več za skupino in njeno rast. Točne plane in način izvedbe ponavadi dorečemo na velikem prednovoletnem druženju jedra in vodstva skupine.

Kako se je v vaših očeh izkazal nov stadion v Stožicah? Kakšna je njegova uporabnost in uporabnost vaše tribune z vidika ultras skupine in kako komentirate ocene nekaterih, da stadion zaradi odsotnosti kakršnih koli ograj ni funkcionalen?
Stadion je super. Prav tako akustika in vse kar se tiče same infrastrukture. Mi smo sicer predlagali drugačne stole (fiksne, brez naslonjal), a so se odgovorni odločili drugače. Glavni problem stadiona je, da celoten objekt Stožic še ni dokončan. Drugi problem našega kluba je, da prireditve (nogometne tekme) organizirata dva človeka s pomočjo treh študentov. Od tega je en človek direktor, ki si ne bo umazal rok, drugi pa tudi ne more vse narediti sam. Stadion sam dopušča še veliko možnosti za koreografije, zadovoljni smo tudi z dimenzijami našega sektorja (1800 sedežev). Če ne bi bilo našega Ferija (ki mu ob tej priliki želimo čim hitrejše okrevanje), ki razume fuzbal in športne objekte ter njegove uporabnike, bi bilo še marsikaj dosti slabše. Ograje pa bi morale postati stvar preteklosti na stadionih in prav je, da smo v Ljubljani prvi, ki dokazujemo, da smo tudi navijači ljudje in ne živali v kletkah.

Javnosti je znano vaše nestrinjanje z razmišljanjem in načinom dela uprave Olimpije. Kakšni so vaši trenutni odnosi z upravo kluba? V katerih točkah se razhajate?
Trenutno stanje je tako, da odnosa z upravo ni. S tistimi, ki upravljajo klub in ga vodijo v propad, ni nikakršnih stikov. Nekaj stvari se dogovorjamo s sekretarjem in direktorjem, a to gre le za stike najbolj operativne narave. V odnosu s klubom se razhajamo v osnovnem dojemanju športnega kluba in vsega, kar naj bi ta predstavljal. Tradicija, institucija, pripadnost, borba, spoštovanje in na koncu tudi uspehi. Najlažja obrazložitev vsega stanja je ta, da tisti, ki vodijo klub, nimajo pojma. V trenutni situaciji bi podprli vsakega, ki bi pokazal vizijo in pripravljenost prevzeti NK Olimpija Ljubljana, a vse potencialne ljudi odvračajo dolgovi kluba, katerih upniki so sami upravitelji. Sami sebi posojajo denar in čakajo na »idiota«, ki bi jih izplačal.

V jesenskem delu prvenstva je bilo v ospredju zavzemanje proti posebnemu zakonu o navijačih. Kako komentirate dejstvo, da se je uspelo trem največjim skupinam dogovoriti o enotnosti? Kakšno je vaše mnenje o učinkih in o stvareh, ki jih je še potrebno izpeljati?
Zaenkrat kaže, da je borbi proti zakonu uspelo doseči lep rezultat. Zahteve kvazi strokovnjakov so izpuhtele v zrak, debata se je polegla. Glavna zasluga temu gre predvsem borbi argumentov (nekateri so bili zapisani tudi na FU strani), javni predstavitvi le-teh in tudi enotnosti (skoraj) vseh skupin. To je nauk tudi za skupine same. Le enotne, homogene skupine lahko uresničijo svoje cilje in načrte. Še vedno je v igri sprememba zakona o policiji, ki bo dala neka nova pooblastila, kar zna biti velik problem predvsem na gostovanjih. Tukaj smo na žalost najbolj izkušeni Green Dragonsi, saj smo doživeli že kar nekaj primerov, ko nam je bilo preprečeno potovanje brez zakonske podlage, sedaj pa bodo verjetno to doseglo tudi ostale skupine.

Veseli nas vedno več manjših skupin na sceni, kar dokazuje, da tisto kar te ne uniči, te naredi močnejšega. Za nas same pa je treba narediti dober plan, kako napredovati in postati še boljši.

Pregled jesenskega dela sezone 2010/2011 (prikazane so samo fotografije iz nogometa; naš arhiv ni popoln – fotografije 3., 9., 10., 16., 17. in 18. kroga manjkajo)

[fotoultras]4KBN-RjWPdE[/fotoultras]

[fotoultras]pVi4WikzBmo[/fotoultras]

Intervju s Terror Boysi

V intervjuju s Terror Boysi, ki smo ga objavili 8. aprila 2009, so na naše vprašanje, zakaj se v Novi Gorici zbira zanemarljivo majhno število gledalcev, odgovorili takole: “Najverjetneje je glavni problem v tem, da je Nova Gorica kot mesto v zadnjih letih postalo, če se nekoliko primitivno izrazimo, preveč šminkersko. Okolje z visokim življenjskim standardom, delovnimi mesti v casinojih in bogatimi ljudmi pač ni ravno idealno za popularizacijo nogometa. Poleg tega je publika postala preveč razvajena in zahtevna. Trije zaporedni naslovi prvaka so imeli za posledico, da je za novogoriško občinstvo slovenska liga postala dolgočasna in zdaj bi za večjo prisotnost publike naši nogometaši morali doseči že kak uspeh na višjem nivoju, npr. uvrstitev v skupine UEFA-e. Mnogi sicer omenjajo, da je problem tudi bližina Italije in s tem možnost neposrednega spremljanja precej bolj zanimive italijanske lige, zaradi česar trpi lokalni klub, a bržkone nimajo v celoti prav. Italija je bila namreč pred trinajstimi leti, ko je bilo na našem stadionu povprečno okrog 3000 gledalcev, prav tako blizu kot danes, tako da je verjetno problem bolj v prej omenjenih stvareh.”

V času, ko smo objavili intervju, Terror Boysi niso bili aktivni na tekmah svojega kluba. Približno leto in pol po takratnem intevjuju so aktivnost novogoriške ultras skupine obudili. Če so še pred dvema mesecema ugibali, ali bodo le trenutni preblisk ali stalnica na slovenski navijaški sceni, potem lahko danes zaključimo, da se Primorska prebuja in da so Terror Boysi poživili sceno in z optimizmom zrejo v spomladanski del prvenstva. Resda se na novogoriškem stadionu še vedno zbira premajhno število gledalcev, zato pa posledično toliko boljše izpade prisotnost domače navijaške skupine.

Odločili ste se za reorganizacijo skupine. Kateri so razlogi za to? Kot kaže je reorganizacija uspela. Kakšno je vaše mnenje?
Razlog za reorganizacijo skupine je enostavno v tem, da se je pojavilo nekaj zagretih mlajših fantov, ki so si želeli obuditve skupine in ti so vzpostavili stik z nekaterimi starejšimi, pred leti že aktivnimi pripadniki starejše generacije skupine in jim predlagali, da bi skupaj poskusili ponovno obuditi navijaško sceno v našem mestu. Starejši pripadniki so bili nad predlogom navdušeni, sledil je dolg in obširen pogovor med njimi in mlajši fanti in padla je odločitev o reorganizaciji skupine in vrnitvi na sceno. Zaenkrat nam kar dobro kaže, seveda pa imamo še veliko rezerve in bo potrebnega še veliko dela.

Kako ocenjujete vašo skupino v minuli polsezoni?
Po naši oceni sta bila prva dva meseca po vrnitvi na sceno za naše razmere kar dobro oddelana, v manjšem ali večjem številu smo bili na vseh domačih tekmah in gostovanjih, naredili smo šale, puloverje s kapuco, značke in nalepke ter organizirali čistilno akcijo, s katero smo očistili naš stadion. Imamo pa seveda še ogromno rezerve in do začetka spomladanskega dela prvenstva bo potrebno še veliko postoriti.

Kakšna je bila obiskanost vaše tribune v jesenskem delu sezone, tako doma kot na gostovanju in na tekmah reprezentance Slovenije?
Naše največje število na tekmah našega kluba v jesenskem delu je bilo na domači tekmi proti Kopru, kjer nas je bilo 60, povprečno število na domačih tekmah je bilo sicer dobrih 40. Kar se tiče gostovanj – z našim klubom nas je bilo 40 v Ajdovščini, 20 v Celju ter 5 v Kranju. Bili smo seveda prisotni tudi na reprezentančnih tekmah in sicer nas je bilo 20 na otvoritvi Stožic proti Avstraliji, 15 nas je bilo v Mariboru proti Severni Irski, 25 v Stožicah proti Ferskim otokom, 10 v Kopru na prijateljski tekmi proti Gruziji, bili pa smo tudi na gostovanjih in sicer 10 v Beogradu ter štirje v Estoniji. Ko smo že pri reprezentančnih tekmah je potrebno še povedati, da smo tam konstantno prisotni že kakih 15 let (tako na domačih tekmah kot na gostovanjih), kar pomeni, da smo reprezentanci vedno stali ob strani tudi v obdobju, ko iz različnih vzrokov nismo bili aktivni na tekmah našega kluba in ji bomo vsekakor tudi v prihodnosti. Jedro naše skupine trenutno sicer tvori kakih 20-30 ljudi.

Kakšno je vaše mnenje o navijanju na reprezentančnih tekmah?
Želeli bi izpostaviti potrebo po nadgraditvi repertoarja pesmi na reprezentančnih tekmah, prizadevanju za izboljšanje samega vodenja navijanja ter za večjo angažiranost pri ločevanju indijancev od ultrasev na navijaškem sektorju. Tukaj bi lahko tudi klub Slovenija Supporters lahko več naredil za poučevanje svojih članov, da bi se ti zavedali zakaj so na navijaškem sektorju in kako se je tam potrebno obnašati. Omenjeno velja predvsem za Stožice, nihče pa naj zdaj tega ne vzame kot kritiko ali pametovanje, gre samo za dobronameren predlog iz naše strani.

Kakšne načrte imate za spomladanski del sezone?
Predvsem bo potrebno delati na pridobivanju novih članov, vzgajanju le-teh v duhu prave ultras mentalitete (predvsem pomanjkanje slednje je bil resnici na ljubo glavni vzrok za razpad starejše generacije skupine in nekajletno pavzo, ki je temu sledila) ter izboljšanju izgleda tribune, na čemer so že prejšnje generacije premalo delale in predvsem na tem področju nas čaka do pomladi veliko dela. Tako načrtujemo do prvega spomladanskega kroga narediti nov udarni ter dva manjša transparenta, nekaj dvodržnjakov, zastavo na kolu večjih dimenzij ter zastavo za prekrivanje. V spomladanskem delu se nameravamo bolj posvetiti tudi koreografijam, po katerih do zdaj sicer nismo ravno sloveli, toda v prihodnosti jih načrtujemo za vsako atraktivnejšo tekmo. Poleg tega nameravamo prenoviti in ažurirati našo spletno stran, naredili bomo še majice s kratkimi rokavi, v načrtu pa imamo tudi krvodajalsko akcijo, barvanje zidov ob naši tribuni v klubskih barvah (ob tem se bo naredilo tudi lep grafit) ter pomoč pri urejanju športnih igrišč v Novi Gorici. Zadnje naštete akcije sicer res nimajo neposredne veze z navijaštvom oziroma z našimi predstavami na tekmah, vendar smo se zanje odločili ker imamo radi naš klub, naše mesto in ker na vseh področjih podpiramo razvoj novogoriškega športa.

Kakšni so vaši odnosi z vodstvom kluba? Kako so v klubu sprejeli vašo reorganizacijo?
V našem klubu so za razliko od preteklosti trenutno prisotni ljudje, ki se zavedajo pomena navijačev za klub in nogomet nasploh in temu primerno, torej zelo pozitivno, so tudi sprejeli našo reorganizacijo. Pomagali so nam pri čiščenju stadiona, prav tako nam bodo spomladi pomagali pri ostalih akcijah, o katerih smo že govorili (darovanje krvi, barvanje zidov stadiona ter urejanje športnih igrišč), skratka naši odnosi so zaenkrat odlični in upamo da bo tako tudi ostalo. Da ne bo kdo narobe razumel; to niti približno ne pomeni, da od kluba dobivamo kakršnokoli finančno pomoč. Tega si niti ne želimo, ker smo mnenja da pravi ultrasi ne smejo biti odvisni od pomoči svojega kluba, tako da si gostovanja in vse ostale stroške pokrivamo sami.

V jesenskem delu prvenstva je bilo v ospredju zavzemanje proti posebnemu zakonu o navijačih. Kako komentirate dejstvo, da se je uspelo trem največjim skupinam dogovoriti o enotnosti? Kakšno je vaše mnenje o učinkih in o stvareh, ki jih je še potrebno izpeljati?
Sprejemanje zakona je žal sestavni del t. i. modernega nogometa, katerega UEFA in njihovi somišljeniki vse bolj uveljavljajo v Evropi. Mi smo tako kot vse druge skupine absolutno proti temu, ker je vsakomur, ki vsaj malo pozna našo sceno, kristalno jasno, da Slovenija takšnega zakona ne potrebuje in da bi takšen zakon uničil slovensko sceno, katera je, kljub vzponu v zadnjih mesecih, v primerjavi s scenami ostalih evropskih držav že tako ali tako dokaj slabo razvita. Dejstvo, da se je trem največjim skupinam uspelo dogovoriti o enotnosti, ko gre za boj proti sprejetju zakona o navijačih, je vsekakor zelo pozitivno, prav tako je dobro, da smo k temu enotno pristopile tudi ostale, manjše skupine in mislimo, da je v dani situaciji to tudi edino pravilno. Nekih posebnih predlogov oz. idej, kaj bi se v zvezi s tem še lahko naredilo, trenutno nimamo (ko/če jih bomo imeli, pa se bomo s tem zagotovo obrnili na ostale skupine), vsekakor pa je pomembno predvsem to, da se še naprej izobešajo parole, ki izražajo naše nestrinjanje s tem zakonom ter da vsaj na stadionih, kjer so prisotni novinarji in širša javnost, ne prihaja do nepotrebnih incidentov. Na ta način imamo mogoče celo še kaj možnosti, da se izognemo ali pa vsaj še za nekaj časa zavlečemo sprejetje tega zakona.

Pregled jesenskega dela sezone 2010/2011 (Terror Boysi so pričeli navijati v 12. krogu)

Intervju z Velenjskimi knapi

Potem ko se v Velenju kljub dobrim rezultatom Rudarja na navijaški sceni ni dogajalo nič zanimivega, so nekateri nad možnostjo ultras skupine v Velenju že obupali. Po nastanku ultras frakcije Velenjskih knapov v spomladanskem delu prejšnje sezone je slednja v jesenskem delu te sezone postala ena najbolj standardnih navijaških skupin v Sloveniji. Za visoko oceno jim manjkajo izkušnje in tradicija, vendar pa iz kroga v krog dokazujejo, da velja v prihodnje na njih resno računati.

Odločili ste se za reorganizacijo skupine. Kateri so razlogi za to?
Tako je, ta sprememba je bila nujno potrebna, saj v Velenju kljub intenzivnemu delu ni in ni bilo napredka. Stara fan verzija preprosto ni bila dovolj zanimiva za velenjsko mladino. Torej glavni razlog je bila velika želja mladih po napredku in razvoju skupine, ki bo številčna, zanimiva in prepoznavna.

Kako ocenjujete vašo skupino v minuli polsezoni?
S polsezono smo zelo zadovoljni, skupina se je razvila nad našimi pričakovanji. Čeprav se je tudi prej odlično delalo, menimo, da je napredek več kot očiten, število članov se je več kot podvojilo. Oddelali smo vse tekme, kar nas še posebej veseli. Zavedamo pa se, da nas čaka še dolga pot.

Kakšna je bila obiskanost vaše tribune v jesenskem delu sezone, tako doma kot na gostovanju in na tekmah reprezentance Slovenije?
Kot pri vsaki skupini je tudi pri nas obisk odvisen od nasprotnika. Tako je povprečje na domačih tekmah približno 35 na ‘nezanimivih’ in približno 70 na ‘zanimivih’ tekmah. Skupaj torej približno 50 članov na domačih tekmah jesenskega dela. Naš rekord na domači tekmi je približno 100 članov na tekmi proti Nafti, v gosteh pa je ta številka malo manjša, v Lendavi nas je bilo 75. Povprečen obisk na gostovanjih pa je približno 40 članov, ki tvorijo tudi jedro naše skupine. Obiskali smo tudi dve reprezentančni tekmi (Avstralija, Severna Irska) na obeh pa je bilo prisotnih 15/20 članov naše skupine.

Velenje je po velikosti peto največje mesto v Sloveniji. Na tekmi proti Nafti vam je uspelo na tribuni zbrati 100 navijačev. Kje so lahko vaše trenutne meje, če upoštevamo specifiko Velenja kot mesta in manjšo priljubljenost kluba kot v drugih nogometnih mestih severovzhodne Slovenije?
Naša trenutna meja je bila dosežena prav proti Nafti, kar je bil prvi zastavljen cilj pred sezono. Smo pa prepričani, da bomo še napredovali in to številko podvojili. Prav tako pa verjamemo, da bo z nami napredoval tudi naš NK Rudar in posledično priljubljenost kluba v celotni Šaleški dolini.

Kakšne načrte imate za spomladanski del sezone?
Prvi cilj je oddelati še vse tekme spomladanskega dela, nadaljevati v enakem ritmu in napredovati iz tekme v tekmo. Prav gotovo pa bo tekme v prihodnjem letu popestrila 15. obletnica od ustanovitve navijaške skupine.

Kakšni so vaši odnosi z vodstvom kluba in s fan frakcijo Velenjskih knapov? Kako je vodstvo kluba sprejelo vašo reorganizacijo in spremenjen stil navijanja?
Odnosi z vodstvom kluba so dobri, z reorganizacijo pa smo odnose še izboljšali in odlično sodelujemo. Fan frakcija doma ni več aktivna, še vedno pa bolj ali manj sodelujemo na gostovanjih.

V jesenskem delu prvenstva je bilo v ospredju zavzemanje proti posebnemu zakonu o navijačih. Kako komentirate dejstvo, da se je uspelo trem največjim skupinam dogovoriti o enotnosti? Kakšno je vaše mnenje o učinkih in o stvareh, ki jih je še potrebno izpeljati?
Dogovor je po našem mnenju logičen in edini sprejemljiv. Če je vojna, je vojna za vse. Prav je, da se navijači združimo in pokažemo, da se z omenjenim zakonom ne strinjamo. Jasno je, da moramo biti enotni vsi in se skupaj boriti za našo prihodnost in prihodnost celotne navijaške scene.

Po domači tekmi z Nafto je v javnosti močno odmeval napad na nogometaše Nafte …

Kamenjanje avtobusa Naftinih nogometašev obsojamo in zatrjujemo, da v napadu niso bili udeleženi naši člani.

Veseli nas, da se je skupaj z nami začela razvijati tudi slovenska scena. Upamo, da bo kmalu imel vsak klub navijaško skupino, ki bo popestrila dogajanje na tekmah.

Pregled jesenskega dela sezone 2010/2011 (ne razpolagamo s fotografijami iz 9., 14. in 15. kroga)

[fotoultras]7fiJrGSqfEQ[/fotoultras]
8. krog: Nafta-Rudar, 10. september 2010

[fotoultras]wE73H6NaLp8[/fotoultras]

17. krog: Rudar-Nafta, 13. november 2010

Navijači Jesenic na domači tekmi proti Linzu

Objavili smo fotografiji navijačev Jesenic na domači tekmi proti Linzu, ki je bila odigrana 17. septembra 2010.

Napovednik: 9. julij 2010

Superpokal 2010, Maribor, Ljudski vrt

Cena karte je enotna 5 EUR. Članske izkaznice ne veljajo, ker je organizator NZS.

Povzeto po forumu Viol (http://forum.violemaribor.com/)

Viole in Celjski grofje – video posnetek navijanja

V fotogaleriji Viol (povezava) in Celjskih grofov (povezava) smo dodali še video posnetke navijanja obeh skupin s prve polfinalne pokalne tekme, ki je bila odigrana v torek, 13. 4. 2010, v Ljudskem vrtu.

[fotoultras]Mu6nNTJt9O4[/fotoultras]

[fotoultras]UPVqsRpAKY4[/fotoultras]

[fotoultras]XO52crLGvfQ[/fotoultras]

Next Page »